Kot zanimivost vam opišem moj tek na Baikalu.

Sobotna jasnina in brezveterje se je z nočnim severnikom sprevrgla v snežni zamet na baje ščiščeni trasi. Celotno maratonsko traso je zamedlo s 30cm snega, tako da se je tek po 7km spremenil v oviratlon s skakanjem in  vgrezanjem v sneg. Tudi pihalo je kot "pri norcih" in zmrznil mi je telefon. Slik je torej malo. Dobro, temperatura je bila pričakovana -17 stopinj. Kontinuirani tek v mrazu in vetru ni problematičen, če se ne obrne v vgrezanje v sneg vseh 42 km. Telo porabi precej več energije, poti se in hkrati hladi. Ker guncanja, hoje in vgrezanja po 21 km ni bilo videti konca, sem zadevo zaključila v šotorčku na jezeru. Ampak kolegi, Baikal je čudovit in vsa pokrajina, ki ga obdaja. Vredno ga je obiskati.

Majetka, zate imam še prospekt Kamčatke, s katerim sem si med oviratlonom grela stegna. Ni "prešvican"

Barbka