Marinka,                                                                  10. avgust 2009

Zdi se mi, da bom tokrat moral krepko pobrskati po svojem podstrešju za tale avgustovski miselni izziv. Razlog? Pravkar sem nastopil svoj letni dopust in kar veliko časa sem potreboval, da zaženem word po dolgi pavzi. Navsezadnje, tudi najin včerajšnji pogovor je potekal o sajenju orehov, domačih marmeladah in starih hišah v Beli krajini - skratka o tvojih - najinih projektih za jesen in naprej. Le delček večera sva namenila športu, maratonu in treningih. Očitno je res tak čas, čas sprostitve, morje, hribi, Kolpa, vse to se dogaja zdaj v tem osmem mesecu.

Dragi Miro,

Srhljivka, Miro. Smo srečni, da vaju z Igorjem še imamo. Morata imeti srečo v nesreči, obe v izdatnih količinah. Da ne prestrašimo cvetočih triatletov bom omenil da sem si v 26 letih nabral le dvakrat po eno zlomljeno rebro, ko sem po nepotrebnem odletel na mokerm asfaltu in dobro modrico na desnem kolku, ki mi je dala slutiti da je kolk močen, ker sem treščil pri kakih 50 na uro. Tudi to je bila posledica nepazljivosti.