Ponedeljek, 03. marec
Tekaški počitek
Torek, 04. marec
Z Marjanom opraviva krog za ogrevanje, medtem ko ostali na zbornem mestu veselo klepetajo. Se mi zdi, da je zanimanje za ogrevanje, gimnastiko in tekaške vaje v primerjavi z letom dni nazaj precej upadlo. Nerodno je, ker imam po treningu še obveznosti in se vsaka izgubljena minuta na začetku pozna tudi na koncu.
Vreme: hladno, okoli ničle, spodaj dež, zgoraj na Šišenskem hribu sneg.
Tovariš nas zato pred začetkom teka še posebej opozori, da danes prisluhnemo svojemu telesu in naj današnji trening prilagodimo trenutnemu počutju ter izda naslednje povelje: Osemkrat zgornji krog na Šišenskem hribu.
Tempo: pozabimo na poletne čase in gremo od 6:30 do 6:12.
Zaženem se na čelo v prvi krog in gremo 6:30 brez posebne muke, vendar je v nogah čutiti utrujenost od nedelje.
Iz kroga v krog menjamo zajce in smeri teka. Igor, Marjan in Gregor mi počasi prikličejo iz spomina občutke, kako je treba garati na tej milji. Do petega kroga še nekako gre, v šestem pridem drugič na vrsto za zajca in kot je to v navadi pri meni, zastavim prehitro in pridemo naokoli pri 6:12. Takrat sem že utrujen, Igorja prosim za malo bolj pameten tempo v naslednjem krogu in tako nekako še zdržim sedmega. Po par sekundnem odmoru izdavim, da imam za danes dovolj in da sem crknjen. Niti do konca ne povem stavka in že štartata v osmega. Marjan naprej, Igor zadaj…a ne, tole ne bo šlo brez mene in že jima sledim po klancu navzdol, boke naprej in grabljenje kolikor se še da. V glavi pa črv, ki sem mu pustil, da mi vrta ravno po centru za trmo. Danes je bil precej uspešen, na polovici kroga popustim v klanec in ju spustim na tako razdaljo, da jima kasneje ne morem slediti v tempu.
No ja, s treningom zadovoljen s sabo malo manj, ampak če sem se v nedeljo napihoval se pač to mora nekje poznati.
Dobro, da me na treningu obkroža taka družba, brez njih ni šanse… si ne predstavljam, da doma pustim hčerko Nušo za dve uri samo in grem zvečer v snegu in dežju na Rožnik in tam tečem kot strgan pes. Ja, tek v skupini je zame nekaj povsem drugega in sam pred sabo veliko lažje opravičim odsotnost z doma.
Sreda, 05. marec
Šest kilometrov lahkotnega teka, raztezanje in trening je končan.
Četrtek, 06. marec
Štirje mali krogi po 4,12 km
Ne vem sicer kdaj se bom navadil, enkrat se bom moral…takrat, ko me zasrbi, da grem naprej, šparaj se fant za konec treninga.
Prvi krog začnemo z malo hitrejšim ogrevanjem, končamo že v malo pospešenem ritmu. V drugi polovici drugega kroga se drznem narekovat tempo na 4:05 in na koncu Drago malo popeni nad našimi zgrešenimi občutki za tempo. Tretji krog lepo na 4:00, odmor požirek pijače in gremo. Drago potegne in na vrhu klanca že vem, da bo zadnja runda še huda zame. Se nisem motil…v zadnjem km se mi odpeljeta s 3:46 sam pa krog končam s povprečjem kroga 3:52. Ja, utrujen sem še od nedelje; takrat je bilo malce preveč in upam, da ta teden poplačam nedeljski davek.
Petek, 07. marec
Tekaški počitek
Sobota, 08. marec
Zjutraj grem pogledati na Šišenski hrib, če so moje rokavice, po kakšnem čudežu, še za tistim drevesom, kjer sem jih pustil med četrtkovim treningom. Seveda ne…in v lahkotnem tempu zapustim tega osamelca, ki je danes zjutraj ravno prav visok, da je njegov vrh pobeljen s snegom. Po prihodu domov še malo trebušnjakov in sklec in temeljito raztezanje in bo za danes dovolj. Upam, da se za jutri sestavim skupaj tako kot se spodobi.
Nedelja, 09. marec
Saša me še pred ogrevanjem poduči kaj in kako se piše v dnevnik, ampak to je pač moj dnevnik in bom pisal tisto, kar se meni zdi.
Nič posebnega. Ena urica lepega lahkotnega teka, potem pa en dolgi krog – šest km in še štiri km po PST, kjer smo srečevali znance s Tekaškega foruma. Zgleda, da sem davek na napihovanje s prejšnje nedelje dejansko odplačal, tako sem jima, Tovarišu in Dragu, sledil brez muke.