Za začetek pripenjam svojo bolj »vedro« fotografijo. Sem jih zaradi uvodne fotografije ob moji predstavitvi od vas preveč slišal. Torej, Boštjan ni samo mrk.
Ponedeljek, 04.11.2013. Ta dan sem si izbral kot pričetek mojih priprav za Ironman Austria. Ob pričetku priprav sem si izdelal dnevni terminski plan treningov. Ja, dnevni. Za 8 mesecev naprej. In ko ga je Igor videl me je sicer pohvalil za moj trud vendar mi takoj tudi razložil, da je v tej fazi tako razdrobljen plan nepotreben, nesmiselen, izguba časa. V naslednjih mesecih bo veliko dejavnikov, ki me bodo prisili k spreminjanju plana oziroma prilagajanju takratnim dejanskim razmeram za trening kot npr. utrujenost, slabo počutje, družinske, službene obveznosti…….Igorjevim besedam verjamem, saj ima na tem področju veliko izkušenj, a mi ni prav nič žal, da sem plan izdelal v taki obliki, saj sem ga ob »prvi Ironman navdušenje« izdeloval z velikim velikim veseljem. Sem si pa glede na moje zmožnosti treniranja (čas in tempo) izračunal, da bom do tekme imel preplavanih 230km, prekolesaril naj bi okoli 3.000km in pretekel 1.410km.
S plavanjem ne bi smel imeti težav, predvidena (in seveda odplavana) količina bo dovolj. Pri kolesarjenju pa bi znala biti ta količina premalo. Sploh ob dejstvu, da je kolesarjenje moja šibka disciplina (a zanimivo najljubša). Tek na Ironman je pa po mojem tako in tako uganka, saj te takrat lahko kljub veliko, veliko pretečenih kilometrov zvije kaj povsem nepričakovanega.
Kakorkoli, s planiranim in nadzorovanim treningom sem pričel, kako pa mi gre oziroma mi bo šlo pa vas bom obvestil v treh poročil. Prvo ravnokar berete, drugo bom izdelal v prvi polovici aprila in tretje proti koncu meseca junija, pred tekmo.
PLAVANJE
Plavanje je moja boljša disciplina. Počutje po treningu je v primerjavi z ostalima disciplinama prijetno. Saj poznate, utrujenost, a prijetna utrujenost. Te nič ne boli.
Na tisti ponedeljek, 04.11.2013, sem pričel s plavanjem v 3k programu. To je bila prva športna aktivnost po ljubljanskem maratonu. V primerjavi s treningom lanske sezone sem naredil eno zame veliko spremembo in sicer prehod v klubsko skupino z najdaljšimi treningi. Predvideno razdaljo treninga sicer nikoli ne dosežem, saj izgubljam na ogrevanju in razplavanju med serijami, ker je tempo zame prehiter. Za hitro vodilno skupino zaostajam pri dolgih serijah, a predvidene razdalje preplavam. Tako na trening preplavam cca 90% predvidne razdalje Rokovega programa, kar pa je v primerjavi s preplavanimi razdaljami na treningih lanske sezone še vedno bistveno več ter bolj približano dolgi razdalji na Ironman. V mesecu novembru sem plaval dvakrat na teden zvečer, decembra in januarja pa sem dodal še petkov jutranji trening. Ugotavljam pa, da tako zgodaj zjutraj plavam težje in počasneje. Vsekakor pa je jutranji trening dobrodošel, da se privadiš na jutranji pogon saj kot veste se bo tekma tudi začela zjutraj.
In preplavana razdalja? V obdobju treh mesecev, november – januar, sem preplaval 142.000m. Odplaval sem tudi svoj rekordni trening. 6.500m in nato doma dodobra počistil hladilnik.
KOLO
Kolesaril v tem obdobju nisem.
TEK
S tekom sem pričel 10.11.2013, ko sem opravil Conconijev test. V novembru sem tekel trikrat na teden po eno uro in z zelo nizko intenzivnostjo. V decembru sem se priključil klubskemu tekaškemu programu. Na klubskih tekih sem redno tekel ob nedeljah, med tednom pa zaradi drugih obveznosti občasno. Sem pa predvidene teke potem odtekel sam. Večjih težav s tekom nisem imel. Treninge sem odtekel kot je bilo predvideno, najtežji teki pa so mi bili petkovi teki, čeprav so to najkrajši teki. A očitno se mi je poznalo jutranje plavanje. Conconijev test v začetku januarja je pokazal napredek, večjih poškodb tudi nisem imel. Iz tega obdobja bi izpostavil tek okoli Ljubljane, ki sem ga tekel prvič oziroma sem sploh prvič šel po PST v celoti okoli. Nisem pa vedel, da trasa v Polju poteka preko nezavarovanih železniških tirov oziroma je to vprašanje za »vodiča«. Sem pa v tem obdobju pretekel 607.000m
Vam pa še povem kratek dogodek, ki bi ga poimenoval »Trenirati pa res ni potrebno ob vseh vremenskih razmerah«. Nanaša pa se na tisto nedeljo, 2.2.2014, ko so je Zeus razjezil na Slovenijo. Ko sem se peljal proti zbornemu mestu sem se spraševal, kje bomo sploh tekli, saj je bilo vse ledeno in zato celo razmišljal, da grem kar nazaj domov. A sem se odločil, da ne, če se le da ne bom izpuščal treningov. Se bomo pri bajerju odločili kako in kaj. In se peljem od tehnološkega parka proti Večni poti. Malo pred križiščem pa je čez cesto ležalo podrto drevo.
……v to smer ne bo šlo……
Pogledam v vzvratno ogledalo, kako bom obrnil, ko je 50m za menoj čez cesto že ležalo drugo drevo, ki je očitno padlo nekaj sekund po mojem prehodu. In ko sem premišljeval kaj zdaj, je čez cesto padlo še eno drevo. Čez 15minut so prišli rešitelji in razžagali nasprotnika.
………..rešitelji………
Sem bil pa raje tiho, ko so naju (poleg mene je bila »ujeta« še ena voznica) spraševali, če nič ne poslušava radio in opozorila, da naj bomo ljudje doma. Mogoče pa je potrebno kakšen trening le izpustiti.
Naj zaključim, da je trening do sedaj potekal v okviru planiranega, brez resnejših poškodb in z visoko motivacijo. Naslednje obdobje pa je velika neznanka. Po spletu okoliščin se selim v Katar, po vsej verjetnosti pa bom prišel domov šele na tekmo.
……pa je pripravljen za potovanje……..
Pojavlja se mi več vprašanj: kje trenirati, kako trenirati, s kom trenirati, kdaj trenirati? Kako bo boste lahko prebrali v naslednjem poročilu. Do takrat pa dragi prijatelji, bodite dobro in marljivo ter uspešno trenirajte.
Boštjan