Ime in priimek: BOŠTJAN GABERŠEK, 1967

Prijavljen sem na: IRONMAN AUSTRIA, Celovec, 29.06.2014

Pričakovanja:

Pričakujem velik športni dogodek. Veliko, veliko pozitivne energije, tekmovalne in navijaške. Na Ironman tekmi tudi kot gledalec še nisem bil. Bo torej res prvič. Osebno pričakovanje pa je, da bom pripravljen do te mere, da bom maraton v celoti odtekel. In pričakovani čas? Tega si bom tudi zastavil vendar šele po polovici kolesarskih treningov saj mi je kolo trenutno največja uganka.

Kako se spominjaš svojih začetkov v triatlonu?

Ko danes gledam nazaj na svojo športno-rekreativno plat se mi zdi vključitev v triatlon povsem razumljiva. Ne razumem le zakaj sem tako dolgo čakal. Pravzaprav vem zakaj. Zato, ker sem ta šport poznal slabo in ko je kdo omenil triatlon sem vedno videl le tiste velike Ironman razdalje. In za mene takrat to nekaj povsem nedosegljivega. Šport sem imel vedno rad, tudi tekel, kolesaril, plaval sem, a da bi vse združil…. No, načrtno sem s triatlonom pričel januarja 2012, povod pa je bil predvsem ljubljanski maraton, ko sem po tekmi utrujen sedel in razmišljal, da me toliko treninga samo teka ne zadovoljuje več, da želim razbiti monotonost treningov, a še vedno trenirati tako športno panogo, da rekreativni športnik lahko sodeluje tudi na kakšnih tekmah. Vključil sem se v klubsko plavalno sekcijo, maja pa sem šel na prvi triatlon – sprint triatlon Ptuj.

Kakšni so bili tvoji glavni motivi, da si se odločil za nastop na Ironmanu?

Ko sem končal tisti ptujski triatlon, sem začutil, da si triatlona želim. In žal mi je bilo, da je bilo tekme tako hitro konec, dobro uro. Že takrat sem se odločil, da se bom udeleževal tekem tudi daljših razdalj. Tudi za udeležbo na Ironman sem bil že trdno odločen. Res pa je, da sem si rekel, da bom kilometrino nabiral počasi ter si tekmo Ironman privoščil, ko bom star 50 let. No, pa kot si lahko sami izračunate, ne bom čakal tako dolgo. Glavni motiv, da grem na to razdaljo mi je, da sam sebi dokažem, da zmorem. Da zmorem fizično in psihično. Da sem lahko tako discipliniran in motiviran, da oddelam vse treninge.

bom po tekmi tako utrujen ali še bolj?

Koliko ur tedensko povprečno nameniš (nameravaš nameniti) za trening pri pripravi na Ironmana? 10-15

Kakšen pomen ima, ali je imelo članstvo v triatlonskem klubu pri tvojih Ironman ciljih?

Predvsem to, da sem prejel (in še prejemam) neposredne informacije o tem, da se to da. Potreben je discipliniran trening in potem to gre.

Če hočeš postati Ironman, moraš imeti veliko:

(označi strinjanja s trditvijo, pri čemer 1 v kvadratku pomeni strinjanje, 0 nestrinjanje)

odločnosti in vztrajnosti1
poguma0
denarja0
časa1
fizične moči in vzdržljivosti1
razumevanja in podpore med bližnjimi1
sposobnost usklajevanja svojih obveznosti1
veselja do triatlona1

Pogosto pa so Ironmani tudi malo:

(označi stopnjo strinjanja s trditvijo, pri čemer 1 v kvadratku pomeni strinjanje, 0 pa nestrinjanje)

egoistični0
zakompleksani0
mazohistični0
častihlepni0
(pre)agresivni0
čudaški0

Najlepše pri odločitvi in treningu za Ironman je:

Spoznanje, da sem še tako zdrav, da se to lahko grem in da sem si »zagotovil« miganja za 8 mesecev.

Najtežje pri odločitvi in treningu za Ironman je:

Edino stvar glede katere sem imel pomislek je bila, kako bom vključil mojo odsotnost zaradi treningov v družinsko življenje. A saj ne more iti vse povsem gladko.

Kaj poleg triatlona še rad/a počneš? (vezano na šport in tudi druga področja)

Prosti čas namenim predvsem športnim aktivnostim, rad pa si v živo ogledam kakšno košarkarsko tekmo Olimpije. Počasi pa v svojo družbo vključujem našega velikega kosmatinca, a pogosto zaradi svoje utrujenosti to ne počnem prav rad (tole bi bilo bolj za rubriko »kaj še moraš početi«). Se pa ne branim kakšnega družinskega  izleta le na tisti avion se moram pripraviti.

tukaj je pa Messi doma

Dogodki iz triatlona, ki so ti ostali najbolj v spominu: (pozitivno, negativno, smešno)

Na mojem prvem triatlonu (Ptuj) se je zgodil dogodek, kratek, ki pa mi je v hipu spremenil pogled na celo triatlon zgodbo. Saj sem šel na tisti triatlon tekmovati, a v pretežni meri tudi samo sodelovati. In na tekmi sem med tekom ponovno videl prijatelja (katerega sin je tekmoval med mladinci), ga poklical ter mu pomahal. Ta pa me je nadrl »Pa kaj mahaš, kaj mahaš, tekmuj, tekmuj, teč!!«

Od takrat sem bil na več tekmah in vedno sem (samo) tekmoval.

Kaj pa drugi športi, s katerimi si se ali se še ukvarjaš?

Rad sem igral košarko 3×3 na igrišču naselja kjer živim. Smo imeli le en koš zato le trojke. Tudi tenisa sem se naigral, saj imamo igrišče čez cesto. 9 let sem redno treniral karate katerega pa sem opustil, ko sem se resneje lotil teka in kolesarjenja (problem prostega časa). Rad sem tudi smučal na vodi. Danes pa še vedno rad smučam na snegu in snowboardam (alpine stil). Vendar pa se bom tem radostim na snegu letos po vsej verjetnosti v celoti odpovedal. Odpovedal pa sem bom tudi (do Ironman tekme) pohodništvu in hribom. Bom pa zato zopet bolj aktiven na teku na smučeh. Poleti pa me najbolj razveseli veter in windsurfing.

in če ne piha pa tudi ni tako slabo

Zakonski stan: izvenzakonska skupnost

Število otrok: Rebeka 20, Samo 14, Maks 7

Izobrazba: univerzitetna

Poklic: gradbenik

Zaposlitev: brezposeln

Kaj bi pri sebi še lahko izboljšal?

Moja telesna moč in okretnost sta že na delu krivulje, ki se počasi spušča. In tu ne more kaj dosti storiti. Pri vzdržljivosti pa je še kar rezerve. Prav to pa s pripravami za Ironman delam – dvigujem vzdržljivost.

Če bi bil žival, katera bi bil? Ptič in to kakšen večji.

Misel (lahko tudi več), ki najbolje ponazarja tvoja življenjska načela:

Jih je več. Pridejo, gredo, pa zopet pridejo. Trenutno pa mi, glede na polno angažiranost za Ironman, skozi misli večkrat gre tisti dobro znani: zdrav duh v zdravem telesu.  Pa tudi obratno: zdravo telo z zdravim duhom.