Zelo dobro se spomnim tistega prvega pogovora z Borutom, poleti leta 2003. Čeravno bi kdo mislil, da so ti pogovori enosmerna cesta, ko samo razdajam svoje izkušnje in znanje nadobudnežem, pa lahko zagotovim, da tudi meni ogromno dajejo.

Če temu ne bi bilo tako, se pogovora izpred skoraj šestih let ne bi spomnil s skoraj filigransko natančnostjo. Najbolj pa sem vesel, da je na Boruta deloval pozitivno in mu je pomagal na poti uresničitve nečesa, kar je že samo po sebi zorelo v njem. Pri Borutu me izjemno veseli njegovo globoko, intimno, osebno doživljanje IRONMAN izkušnje, ki jo z veseljem in nadvse iskreno deli tudi z nami v tem prispevku. Njegova izkušnja je še posebej zanimiva, saj se je odločil za IRONMAN distanco brez kakšnih posebnih priprav na krajših razdaljah. Hrabro, odločno, uspešno! Enako kot sem vesel Borutovih športnih dosežkov, mu privoščim obilo zadovoljstva pri vihtenju krampa in lopate, še posebej pa prijetno starševsko izkušnjo. Srečno Borut! 

Igor  

Ime in Priimek: Borut Jerič 

Letnica rojstva: 11.1.1978 

Končani Ironmani:

LetoKrajČasPlavanjeKoloTekAbsKtg
2004Celovec11:32:171:33:525:41:024:01:281053. 
2007Zürich11:11:511:28:295:42:093:54:20581. 

Ali v prihodnosti načrtuješ še kakšno udeležbo na Ironmanu? Želja vsekakor obstaja, tako da pustimo se presenetiti. Bo pa definitivno zahtevalo veliko več usklajevanja, kot ga je bilo potrebno poprej. In tudi brez dobre motivacije ne bo šlo. 

Kako se spominjaš svojih začetkov v triatlonu? Pri 19. letih me je svak kot popolnega antitalenta za šport prvi navdušil nad kolesarstvom. Sprva sem poganjal v klance še na starem češkem dirkalcu, ki sem ga dobil davnega leta, kot darilo za birmo. Že kmalu je zanimanje preraslo v popolno navdušenje nad tem športom in ker se je bicikel kvaril vsake dva tedna, je padla odločitev za nakup čisto prave italijanske specialke. Takrat je bil ves svet moj. Staršem seveda to ni bilo čisto po godu, še posebej, ker so mi kile vztrajno lezle navzdol in so mi vsi po vrsti zatrjevali, da prazna vreča pač ne stoji pokonci. Pa še kako so imeli prav, ampak nekega osnovnega znanja o prehrani takrat res ni bilo v mojem repertoarju.

Izven sezone se kolesarji najraje zatekajo k švicanju na trenažerjih, teku ter fitnesu in pri meni ni bilo prav nič drugače. Nekaj let je bil to le tek po gozdnih poteh, da je imel nekaj od tega tudi kuža, sčasoma pa so prišle v poštev tudi daljše cestne relacije, še posebej pred mojim prvim ljubljanskim polmaratonom.

Odločitev za triatlon pa je padla povsem naključno, ko smo nekega dne naredili planinski izlet na Komarčo in Komno, sam pa sem isti dan do Bohinjske Bistrice in nazaj naredil še 190km, nakar so se sodelavci pohecali, da bi se lahko lotil še plavanja, pa bi bil že pravi triatlonec. Misel mi ni dala miru in kmalu sem pobrskal telefonsko od Mira Kregarja, ki pa me je napotil naprej do Igorja Kogoja. Z Igorjem sva imela zares dolg pogovor na štiri oči, ampak name je naredil tak vtis, da sem bil le še bolj prepričan vase in v svoje želje ter cilje. Predvsem ga je verjetno zanimalo, če imam vse pošlihtano v glavi. Kmalu zatem so sledila prva utapljanja na bazenu ob učenju kravla in dihanja pod vodo, še prej pa sem ob Igorjevih nasvetih in trening planu odtekel svoj prvi polmaraton s časom 1h 32min. Ker nisem imel nobenih tekmovalnih apetitov po krajših triatlonih, so moje priprave na prvi Ironman potekale v upanju, da se bo vse izteklo v najlepšem redu, sicer pa da bo vsaka izkušnja dobra za vnaprej. 

Kakšni so bili tvoji glavni motivi, da si se odločil za nastop na Ironmanu? Delno me je gnala motivacija po tem, da bi videl, kam sežejo moje psihofizične sposobnosti pri vztrajnostnih športih, kako najbolje skombinirati vse tri discipline, da se ne stepejo med seboj in kateri so najučinkovitejši treningi pri omejeni kvoti ur, ki jih lahko nameniš treningu.  Za vse to pa si seveda moraš izbrati primeren cilj, ki bo vseskozi služil tudi kot dober izgovor – to pa je definitivno lahko Ironman. Naprej te seveda žene tudi splošni napredek, ki pride s pravilnim treningom, vendar verjetno rabiš tudi kakšno drugo, bolj podzavestno motivacijo. Pri meni so bila v tistem času vseskozi prisotna nihanja in negativni trendi v ljubezenskih sferah, tako da sem v športu našel tudi veliko notranjega miru – ni šlo torej toliko za športne dosežke, kot za pot, ki te pripelje do njih. 

Koliko ur tedensko nameniš, ali si namenil za trening pri pripravi na Ironmana?

  • manj kot 10
  • 10-15
  • 15-20
  • več kot 20

V zadnjih treh mesecih pred tekmo je bilo treningov nad 20 ur tedensko, pred tem pa nekje 15-20.  

Kakšen pomen ima, ali je imelo članstvo (sodelovanje) v 3K ŠPORTU pri doseganju tvojih Ironman ciljev? Sem mnenja, da je pri triatlonu ravno tek tista kraljevska disciplina, ki na koncu tudi o vsem odloča. Ostalo je le izčrpavanje telesa, da prideš na štart maratona, po možnosti v najhujši vročini. Na tem mestu sem vse tekaške trening plane popolnoma zaupal Igorjevim neštetim izkušnjam, pa tudi s celotno tekaško/triatlonsko ekipo smo se super ujeli, ko smo v vseh možnih vremenskih pogojih ponoči in podnevi tekali gor in dol po Mostecu. Za motivacijo ti potem res ni več treba skrbeti in tudi veliko dobrih nasvetov dobiš. Če pa si priden in ubogaš tudi Tovariša, ti za uspeh ni več potrebno skrbeti.  

Če hočeš postati Ironman, moraš imeti veliko: (označi stopnjo strinjanja s trditvijo, pri čemer 1 pomeni popolno nestrinjanje, 7 pa popolno strinjanje)

odločnosti in vztrajnosti,1234567
poguma,1234567
denarja,1234567
časa,1234567
fizične moči in vzdržljivosti,1234567
razumevanja in podpore med bližnjimi,1234567
sposobnost usklajevanja svojih obveznosti,1234567
veselja do triatlona,1234567

Pogosto pa so Ironmani tudi malo: (označi stopnjo strinjanja s trditvijo, pri čemer 1 pomeni popolno nestrinjanje, 7 pa popolno strinjanje) 

egoistični,1234567
zakompleksani,1234567
mazohistični,1234567
častihlepni,1234567
(pre)agresivni, 1234567
čudaški,1234567

Najlepše pri Ironmanu je: Prihod v cilj, če ti ni preveč slabo. Wink Pa seveda vsi pripravljalni treningi, dokler ne gre zadnje mesece na nož. 

Najtežje pri Ironmanu je: Zadnja dva meseca priprav, ko ti vse bolj zmanjkuje časa in energije za usklajevanje z ostalimi obveznostmi, za druženje, za svoje bližnje in za službo. Treningi postajajo vse daljši in sčasoma tudi monotoni, utrujenost pa te spremlja kot senca na vsakem koraku. Takrat že razmišljaš o tem, kaj boš počel, ko bo enkrat vse to mimo. 

Dogodki iz triatlona, ki so ti najbolj ostali v spominu: Najbolj ti najbrž ostanejo v spominu ljudje, ki te spremljajo in bodrijo na triatlonu in te na koncu tudi pričakajo v cilju – pa čeprav jim je težak pogled na izmučeno telo. Tudi vzdušje tam in sama atmosfera sta nekaj nepopisnega. Od negativnih izkušenj mi je najbrž najbolj ostalo v spominu krčevito zbadanje v želodcu od preveč popite vode, takoj po tranziciji na kolo v Celovcu. In pa seveda začetna panika pri skupinskem štartu ob začetku plavanja– takrat bi tudi najraje splezal na kanu in vrgel puško v koruzo. 

Kaj pa drugi športi, s katerimi si se ali se še ukvarjaš? Tukaj se pa ne morem ravno pohvalit, o šahu pa raje ne bi. 

Zakonski stan

  • Samski.
  • Poročen ali v izvenzakonski skupnosti.
  • Ločen.
  • Vdovec.

Število otrok: 0 

Izobrazba:

  • OŠ.
  • SŠ.
  • Višja, visoka ali univerzitetna.
  • Specializacija, magisterij ali doktorat.

Poklic: Dipl. ing. računalništva 

Zaposlitev:

  • Državna služba.
  • Podjetje.
  • Lastno podjetje.
  • Študent.
  • Upokojenec.
  • Brezposeln.

Kaj poleg triatlona še rad počneš? Enkrat na leto si rad privoščim kakšno potovanje s svojo miško, kjer se potem ves čas preganjava z enega kraja do drugega ter spoznavava še druge kulture in običaje. Doma pa ostane čas le še za kakšen hrib ali dva. Upam, da bo nekega spet prišel čas, ko bo potrebno poprijeti za kramp in lopato, kar pa tudi že komaj čakam. 

Misel, ki najbolje ponazarja tvoja življenjska načela: Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar bo postal. 

Na kaj si najbolj ponosen? Iz dneva v dan vse bolj spoznavam, kako sem lahko ponosen na svoje starše, ki so mi vseskozi kazali pot in se trudili zame, ob tem pa še vedno imeli čas drug za drugega. Ponosen pa sem tudi na Barbaro ter na najino skupno prihodnost in upam, da bom lahko kmalu najbolj ponosen tudi na najinega prvega otročka. 

Kaj bi pri sebi še lahko izboljšal? Da bi bil bolj potrpežljiv, razumevajoč in manj egoističen do bližnjih. Pa da bi manj časa preživel v službi. 

S kom bi najraje šel na večerjo? (rangiraj vse kandidate od 1. do 8.)

Norman Stadler2.
Kate Moss1.
Slavoj Žižek5.
Sanja Rozman6.
Brad Pitt7.
Alojz Uran8.
Mick Jager3.
Bill Gates4.

Če bi bil žival, katera bi bil? Pes.