Danes smo jutro začeli z ogrevanjem po Expu. Vsak od nas je imel v načrtu še kakšen manjši nakup, od bolj nujnih kot so bombice in nastavki za polnjenje zračnic, do malo manj nujnih, takih bolj za dušo in spomin. Ponudba je razmeroma pestra, a tisti, cenovno podkovani, ugotovijo, da prav ugodni nakupi tu niti niso, sploh, če upoštevamo rast dolarja v zadnjih tednih. Hkrati nas navduši tudi novica o Obamovi zmagi, čeprav kakšnega posebnega predvolilnega in volilnega vzdušja tu ni bilo zaznati. Saša ugotavlja da smo pravzaprav na kmetih.
Triatlonski utrip v Clearwatru je danes že zelo močan. Vsepovsod kolesarji na svojih supersoničnih kolesih naslonjeni na aerobare, na glavah čelade –solzice; tekači, ki se raztekajo in ogrevajo svoja hitra mišična vlakna. Pingvini bodo prišli na vrsto jutri zjutraj, ko bo ob osmih zjutraj uradni trening oziroma plavalna klinika, kot jo imenujejo.Opravimo še registracijo, dobimo pakete s številkami, čipi, nalepkami, vrečami za menjalne prostore, podpišemo kup formularjev, ki jih seveda ne utegnemo prebrati, skratka utečena in že poznana procedura, ki nam jo polepšajo prijazni prostovoljci s svojimi širokimi nasmehi in dobrimi željami za tekmo. Vsebina paketa je bolj kot ne skromna, bombažna majica z logotipom tekme, vrečka za mokre stvari in prijetno presenečenje – športna očala.Pred kosilom imamo v načrtu še zadnji kolesarski trening: Anja in Drago po svojem planu, mene čakajo 4x4km in sicer od lahkotno, srednje, do zadnjega hard. Nataša se pridruži mojemu treningu, a lahkotno zame in lahkotno zanjo sta seveda dve, povsem različni stvari. Na zadnjem intervalu, ki ga peljem proti vetru, me preveva precejšnje zadovoljstvo, da je trening dobro opravljen. Sledi kosilo, kavica, klepet in še trening plavanja v bazenu.
A martinčkanje po kosilu je tako prijetno, da čas kar teče in naenkrat ugotovimo, da je ura že toliko, da so bazen zaprli. Kakšne pretirane toplote ta teden tukaj ni, zato nas tudi morje ne mika preveč in skupno se odločimo, da gremo še na popoldansko večerni sprehod proti Expu. Na poti je seveda triatlon in vse povezano z njim glavna tema pogovorov. Tokrat se mora Saša prvič umakniti nekaj metrov naprej, ker tolikšna količina triatlona v vseh oblikah že presega njeno toleranco. Mislim, da so debate o zobnikih 11-23 oziroma 12-25 sodu izbile dno. Mi tega še opazimo ne, itak smo v tem hipu totalni triatlonski friki, a verjetno bi počasi že prav prišel kakšen dodaten član support teama, tokrat imam v mislih psihologa. Od danes naprej je slovenska ekipa popolna. Prispela je dodatna navijaška okrepitev – Gorazd in Vita ter Melita kot zadnja tekmovalka, ki bo zastopala slovenske barve. Zvečer nas preseneti čudovit sončen zahod, ki upam, obeta lepše vreme.
