Piše: Bojan Rak, september 2012: Sezone je končno ali pa na žalost konec in na kratko bom opisal letošnje dogodke v daljinskem plavanju. Pohvalo so si zaslužili 3K-jevci, in sicer Martina Vivoda, Rok Tomšič in Andrej Zemljič, ki so se poleg mene začeli udeleževati tekem v daljinskem plavanju. Očitno je pomagal Igorjev komentar na koncu lanske sezone, ko je dejal, da naj bodo moji rezultati (kakršni pač so) in udeležba na tekmah spodbuda tudi ostalim 3K-jevcem.
3k rezultati tekem v sezoni 2012
A. 14. SVETOVNO PRVENSTVO VETERANOV V PLAVANJU, RICCIONE (ITALIJA):
Moja sezona se je začela kar s svetovnim prvenstvom pri Riminiju. Na prvenstvu nas je sodelovalo 13.000 plavalcev s celega sveta (mimogrede ‒ na OI v Londonu je sodelovalo manj športnikov). Organizacija takega prvenstva nikakor ni enostavna. Kar predstavljajte si, da morate prenočiti 20.000 ljudi za 7-14 dni. Mnogi plavalci, še posebej iz najbolj oddaljenih krajev sveta, so prišli z vso družino, in to jim je bil glavni dopust.
S kolegoma Izidorjem in Milanom smo se odpravili z avtodomom v Riccione. Glavni sponzor daljinskih plavalcev je bila ADRIA-MOBIL, ki nam je posodila avtodom za 3 dni, naslednji pa CHARGONET, ki nas je opremil s trenirkami in z ostalimi oblačili ter poskrbel za enotno podobo ekipe iz Slovenije. Tekmovanja so se odvijala v prekrasnih športnih objektih (pokriti 50 m in 25 m bazen, zunanji 50 m in 25 m, zunanji bazen za skoke v vodo ter sinhrono plavanje).
Tekma v daljinskem plavanju je potekala v morju, in sicer ob največji peščeni plaži v Evropi. Na prvenstvu je sodelovalo veliko nosilcev olimpijskih medalj. Med drugimi mi je padla v oko Hrvatica Đurđica Bjedov-Gabrilo, nosilka zlate in srebrne medalje v Mexiku, v Riccioneju pa je postavila v svoji kategoriji svetovni rekord na 200 m prsno.
Fotogalerija s svetovnega prvenstva.
Na vrhunec sezone sem se prijavil že oktobra 2011; seveda sem se temu primerno tudi pripravljal. V daljinskem plavanju nas je sodelovalo 2400 plavalcev, v moji kategoriji pa 180. S svojim rezultatom nisem bil najbolj zadovoljen; pričakoval sem še za kakšnih 20 mest boljšo uvrstitev. Sedaj razumem, zakaj se govori, da se z udeležbami na velikih tekmovanjih govori o izkušnjah, ki so neprecenljive.
Tudi sam sem bil pod tekmovalnim adrenalinom in pod vsemi vtisi, ki sem jih doživel do starta, in verjetno je prav to tudi posledica, da sem odplaval slabše, kot sem pričakoval. Sicer pa mislim, da sem bil na koncu letošnje sezone v boljši formi, kot sem bil na začetku. Morda pa mi bo prav to spodbuda za evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v Eindhovnu na Nizozemskem, a tokrat za spremembo v septembru in ne na začetku sezone.
Rezultati vseh tekem letošnje sezone.
B. CRO CUP:
CRO CUP uvršča na seznam 10 tekem, med katerimi sta tudi Faros 16 km, kjer lahko plavajo samo povabljeni plavalci, in Omiš 10 km, kjer organizator ne dovoli tekmovati tujcem (razen nekaterim). Ostale tekme se plava na razdaljah od 3,6 km do 5,6 km. Tujci ne smemo tekmovati v skupni razvrstitvi CRO CUP-a, lahko pa plavamo na posameznih tekmah. Organizacija omenjenih tekem poteka na zelo visokem nivoju. CRO CUP-a se pogosto udeležijo tudi udeleženci olimpijskih iger (Karla Šitić, Dinko Jukić …).
Letos sem se tako kot preteklo sezono udeležil treh tekem CRO CUP-a.
1. HP ZAGREB OPEN:
V Zagrebu se plava tekma CRO CUP-a tudi na Jarunu, in sicer na veslaškem regatnem polju. Letos so vladali pravi tropski pogoji, saj je imela voda ponekod skoraj 30 stopinj. Tekma je bila v finišu zelo razburljiva, saj je prvih 6 plavalcev prispelo v cilj znotraj tridesetih sekund.
2. POREČKI DELFIN:
V Poreču potekata isti dan tekma CRO CUP-a in rekreativni maraton za zlati, srebrni in bronasti Poreški delfin. Prve tekme sem se udeležil jaz, druge pa Andrej Zemljič. Slednja se organizira po vzoru madžarskih organizatorjev z Blatnega jezera in je namenjena širši množici plavalcev. V Poreču se vse tekme plavajo na isti progi, in to je tudi edina tekma, kjer se ne da zgrešiti smeri plavanja, saj je 5 km proge označeno z vrvjo, na vsakih 500 ‒ 700 m pa so večje boje. Pohvaliti pa moramo Andreja, saj plava v našem klubu šele 1 leto in je že preplaval 5 km.
Moj prvi plavalni maraton (Andrej Zemljič)
Naj že na začetku povem, da se s plavanjem in tudi z drugimi športi nisem nikoli bolj resno ukvarjal. Kot najstnik sem se podil za žogo, v zadnjih letih pa me zelo navdušuje kolesarjenje. Že nekaj let pa je v meni tlela tudi želja, da bi se naučil pravilno plavati. To sem v nekem razgovoru omenil Bojanu Raku, ki me je takoj nagovoril: »Pa pridi k nam v 3K šport.« In res, po nekaj dnevnem premisleku sem se odločil in letos februarja začel s treningi. Moram priznati, da na začetku nisem hodil na treninge s kakšnim posebnim navdušenjem. Po dobrem mesecu dni sem opazil napredek in sedaj mi treningi plavanja predstavljajo enega od najlepših načinov preživljanja prostega časa.
Da pa sem se letos udeležil daljinskega plavanja v Poreču, je posebna zgodba. Kakšnih tekmovalnih ambicij za enkrat še nimam, sem pa večkrat spremljal Bojana na maratonih na Hrvaškem, katerih se redno udeležuje. Tudi letos nisem šel z njim v Poreč z namenom, da se bom aktivno udeležil daljinskega plavanja, vendar me je med vožnjo pregovoril. Na tej plavalni prireditvi Porečki delfin je bilo v kategoriji rekreativnih plavalcev možno plavati na treh razdaljah, in sicer na 1500, 3000 in 5000 m.
Odločil sem se, da se bom poskusil na 1500 m. Ko sem preplaval omenjeno razdaljo, nisem občutil večje utrujenosti, zato sem s plavanjem nadaljeval in po dobrih dveh urah in pol premagal razdaljo 5000 m. Najdaljšo razdaljo je preplavalo 410 rekreativnih plavalcev in plavalk. V absolutni razvrstitvi sem zasedel 231. mesto s časom 2 uri in 33 minut, v starostni skupini nad 50 let pa sem se od 61 plavalcev uvrstil na 31. mesto.
3. PLIVAČKI MARATON SV. EUFEMIJA, ROVINJ:
V Rovinju poteka tradicionalno zadnja tekma CRO CUP-a. Njena največja značilnost so morski tokovi, ki potekajo v nasprotno smer plavanja in se venomer spreminjajo. Plava se ob obali od Vilas Rubin do velikega pomola v Rovinju (5,6 km). Tekma se »lomi« nekje na 2/3 proge, na rtu Punta corente; že sama beseda pove, da je to območje močnih tokov.
Kljub temu da ta maraton ni primeren za začetnike, se mi je pridružila Martina in ga seveda tudi uspešno preplavala, za kar jo moram pohvaliti, saj kljubovati neusmiljenim morskim tokovom in pri tem še premagati slabih šest kilometrov znotraj limitiranega časa, ni mačji kašelj. Upam, da mi Martina ne bo zamerila, saj ni začetnica, ker se je pred tem udeležila že plavalnega maratona v Raši. Toda 2,5 km v Raši proti 5,6 km v Rovinju je velika razlika.
C. AUSTRIA CUP:
Na A CUP-u z razliko od CRO CUP-a lahko tekmujemo tudi tujci v skupni razvrstitvi, ne sodi pa pod okrilje mednarodne plavalne zveze FINA, kar pomeni, da se lahko plava v neoprenskih oblekah, z razliko od CRO CUP-a, ki je pod okriljem FINA, kjer se ne sme tekmovati v »neoprenu«. Letos se je plavalo na petih jezerih (naslednjo sezono se bo verjetno na šestih). V skupno razvrstitev se štejejo 4 najuspešnejše tekme posameznika.
1. ZELL AM SEE:
Teden pred kaprunsko polovičko smo imeli tudi daljinski plavalci tekmo na Zell am See-ju. To je bila zadnja tekma A CUP-a. Meni je bila to prva tekma na A CUP-u, pa sem jo takoj drago plačal, saj sem bil edini, ki je plaval brez »neoprena«. Odločil sem se, da bom naslednje leto tudi jaz plaval A CUP. Slaba stran pa je, da sta samo dve kategoriji, do 40 in nad 40 let. Toda nič ne de, se bomo pač zoperstavili »sosedom« in ostalim, toda takrat s še več izkušnjami, s še boljšimi pripravami pod Rokovim budnim očesom in seveda z »neoprenom«.
D. JARUNSKA LIGA:
Liga se plava ob nedeljah na desetih tekmah v prekrasnem zagrebškem jezeru Jarun, in sicer od maja do septembra. V končno razvrstitev se štejejo 4 najboljše tekme po točkah; ni nujno, da dosežeš več točk na posamezni tekmi, če si hitrejši, kajti število točk je odvisno od raznih parametrov ‒ od uvrstitve in časa, ki ju dosežeš na posamezni tekmi, od števila vseh udeležencev … Formula je komplicirana, a se mi zdi dokaj korektna.
Letos mi ni uspelo ponoviti lanskega uspeha na Jarunu, ko sem bil drugi v svoji kategoriji. Vsako leto prestopi starostno kategorijo nekaj plavalcev in tako se nam pridružijo tudi v naši kategoriji mlajši plavalci, od katerih je marsikdo boljši. Tako moram tudi jaz vsako leto izboljševati svoje rezultate, če želim obdržati ali celo izboljšati pretekle uvrstitve. Pa ne mislite, da jih nisem! To leto sem celo izboljšal osebni rekord na Jarunu in tudi vse 4 tekme sem odplaval bolje kot lani. Lahko bi se reklo, da nisem izneveril Rokovega truda, a vseeno ni bilo dovolj za ponovitev lanskega uspeha. Po tihem sem računal, da bom tretji v kategoriji, pa me je na zadnji tekmi v skupni razvrstitvi prehitel prijatelj iz Zagreba za pičle 0,65 točke od 335 točk, kolikor sem jih letos dosegel.
Moj prvi plavalni maraton (Rok Tomšič)
3K sportu sem se pridružil v novembru 2011 bolj po naključju kot ne, predvsem pa sem želel izboljšati tehniko plavanja ter se več gibati, ker zaradi kronične poškodbe pete nisem mogel normalno teči. Treningi pa so me kaj kmalu kar posrkali in napredek v preplavanih dolžinah je bil iz treninga v trening večji.
Ko so se spomladi začela prva tekmovanja, priprave in kasnejše razprave, me je vsega kar prevzelo. V tej sezoni nisem mogel teči, zato sem večji poudarek namenil plavanju in kolesarjenju.
Po Bojanovem pregovarjanju, sem zbral pogum in se odločil za plavalni maraton Kanegra v Portorožu v dolžini 4 km. Prvič v življenju sem sodeloval na takšni “lokalni” prireditvi. Po začetnih zapletih (na portoroškem Petrolu so me pobrali sotekmovalci Ribe, ker pač kljub dogovoru ni bil organiziran prevoz s cilja na start; )) sem se prepustil izkušenemu tekmovalnemu mačku Bojanu, ki me je podučil o taktiki in me pomiril pred startom. Do takrat v kosu nisem preplaval več kot polovice tekmovalne razdalje, zato sem se tekme lotil zelo spoštljivo. V pomoč mi je bil Bojan, katerega (oz. njegovih rdečih kopalk : )) sem se “držal” celotno traso. V drugem delu proge je postalo vetrovno, s tem veliki valovi in slabost … to pa je bil vrtiljak. Komaj sem čakal na cilj in ga dočakal že dodobra »preguncan«. A na koncu se to hitro pozabi, tudi uvrstitev v prvo tretjino nastopajočih je bila nepričakovana, tako da si drugo leto želim ponavljati takšne zgodbe, po možnosti tudi v jezerski, bolj mirni vodi.