Pozdravljeni kolegi triatlonci in ostali člani 3K ŠPORTA,
Z težkim srcem a hkrati nasmehom na obrazu sem zapuščal Brazilijo, ki mi je prinesla odličen rezultat na mojem drugem Ironman triatlonu in pot na Havaje.
Z osebnim rekordom 9h35min, 28.mestom absolutno (štartalo je 1300 tekmovalcev, od tega 38 profesionalcev), 4.mestom v kategoriji M35-39, 8.časom maratona (3h8min), sem se prepričljivo uvrstil na oktobrsko svetovno prvenstvo Ironman triatlon na Havaje.
Florianopolis, prestolnica države Santa Catarina na jugu Brazilije je že os mič priredilo IM, kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na Havaje. Mestu, ki na prvi pogled izgleda zelo urejeno, se pozna vpliv priseljenih Evropejcev po drugi svetovni vojni. No, bolj na podeželje greš, več brazilskega pridiha občutiš.
Samo tekmovanje je organizirano v turističnem kraju Jurere, kjer te osupnejo obalne vile, ki se jih niti Miami ne bi sramoval.Z aklimatizacijo sem začel že teden prej, se nastanil v hotel nekaj km stran od prizorišča dogajanja, predvsem da se dobro odpočijem in ne občutim napetosti , ki jo ustvarja množica tekmovalcev. Zadnja leta so bili vremenski pogoji zelo različni, od vetra, valov, vročine, do lanskih samo 20oC. No letos je 5 dni pred tekmo nastopila vročina čez 30oC in nekaj krajših treningov sem opravil, ko je bilo najbolj vroče, da sem navadil organizem na šok tekmovanja. V mojem hotelu so mi delali družbo še Nemec Marcel (osebni rekord IM 8h56min iz Celovca, 4x Havaji) in Belgijec Gereth (9h50min). No, ravno moj kolega iz hotela Marcel mi je odnesel bronasto medaljo v kategoriji M35-39 za dobro minuto.
Dan pred tekmo, oddaja opreme v menjalni prostor
Bolj se je bližala tekma, bolje in bolj spočit se se počutil in že treningi v Sloveniji so nakazovali, da sem odlično pripravljen.
TEKMA 25.5.2008
Seveda smo vstali globoko v noč; še zadnje polnjenje glikogenskih zalog pri zajtrku, zeleni čaj in na štart.
Na plaži smo se počasi zbirali tekmovalci, za nami množica gledalcev, nad nami helikopter.

Ob poku sirene tek v morje in borba za čimboljšo pozicijo. Helikopter nam je delal valove, Kaj za boga mu je bilo tega treba?

Šele po prvem krogu, ko smo tekli 100m po plaži sem nekako ujel ritem in ga držal do konca, a šokiran ob prihodu iz vode zagledam čas – 1h16min. Kako? Imel sem boljši občutek kot lani v Zurichu (1h10min). Nič mi ni bilo jasno. Bil sem jezen, razočaran, a odločen, da stisnem na kolesu čimveč iz sebe. (kasneje izvem , da sem prišel iz vode kot 365., a so imeli tudi vsi ostali za približno 10 minut slabše čase kot ponavadi).
Ko sem se usedel na kolo, sem si nastavil merilec na povprečno hitrost in pulz in se odločil, da hitrost ne pade za nobeno ceno pod 35km/h.
Na začetku kolesarjenja velika nervoza dobiti čimboljše mesto, sodniki so prve kilometre nenehno piskali. Odločil sem se voziti čimbolj stran od sotekmovalcev, kajti kot tujec nisem vedel kakšno kuhinjo so pripravili Brazilci. Kolesarska proga je bila speljana po glavni cesti otoka, lahko bi se ji reklo avtocesta, kjer smo imeli na razpolago pol, nekje pa cel desni del vozišča. Pulz sem držal na nivoju, ki sem si ga zastavil, se kontroliral na klancih, ki so v primerjavi z Švico mačji kašelj( skupaj 900m višinske razlike na 180km kolesa) in že v prvem krogu( 2x 90km) zmanjšal zaostanek.Brez problemov sem odvozil tudi drugih 90km in ure so pokazale čas 5h03min (35,6km/h).
Iz menjalnega prostora sem prišel skupaj z Fernando Keller, kasnejšo zmagovalko pri ženskah, a že po 500m odločno krenil naprej. Moja žena mi je namreč signalizirala trenutno uvrstitev in dopolnjevala dobljene podatke od Janija iz Slovenije (vsi tekmovalci smo imeli črko svoje starostne skupine na mečih; no ja razen tistih, ki smo uporabljali nogavice, jaz konkretno Cep – odlično so se obnesle!) in zaostanek do 9. mesta, ki je v moji grupi še vodilo na Havaje. Po kolesu sem uspel priti na 20. mesto z 12 minutnim zaostankom za Havaji.
Na teku, konec prvega kroga na 21.1km
Prvih 5km sem tekel v tempu 4’05˝/km, do prvih dveh klancev (na enem segmentu sem moral zaradi naklona 100m hoditi!) in nazaj do 21.1 km v času 1h32min. Počutil sem se dokaj sveže in pripravljen čakal na ženin vmesni čas ter mesto: 12.mesto in samo še 3 minute do slota. No, od tistega trenutka dalje sem gledal samo še v noge tekmecev, se naprej redno hidriral in užival solne tablete ter gele, ter že na 27km polovil preostale tri. Slot sem imel v žepu. Upal sem samo, da se Mojca ni zmotila v štetju. Na kakršnokoli krizo nisem niti pomislil. Spoznanje, da sem že blizu konca mi je dalo tako velik zagon, da sem se vizuelno že predstavljal v ciljnem prostoru z dvignjenimi rokami. Zadnji krog sem začel prehitevati tudi profesionalce (z črko X na mečih) in kljub bolečinam v stegenskih mišicah po 9h35min zmagoslavno dvignil roke v zrak. Tekel sem neverjetnih 3h08min, zadnjih 10km v času 48min!

V cilju
Po masaži in hranjenju
IM je oba utrudil
Ostalo so sladki spomini; masaže, kopeli, caipirinhe,..naslednji dan podelitev slotov za Havaje in skok v Rio de Janeiro, kjer je življenski kontrast neverjeten.

Copacabana
Malo motivacije za fante..
…in dekleta
Rad bi se vsem s katerimi sem preživel teh nekaj let v triatlonu zahvalil za spodbude, pomoč in nasvete, predvsem pa za motivacijo, ki je ob pripravi na IM potrebna sleherni dan,..
- najprej mojim trem Mojci, Janu in Eli, hvala družina da si mi kljub redni službi omogočila izpolnitev velike želje
- gospodu Dasotu za izjemen posluh, regeneracijske masaže, tonizacije (z bioelektromagnetno energijo BEMER, ki jo zastopa gospod Jadran; http://www.itc-go.si/itc.php) in hitro urgiranje ob rahlih poškodbah,
- Igorju in članom triatlonskega kluba 3k Šport, kjer vsak dan bolj dihamo kot eden
- Janiju legendi hvala za tisoč stvari, z nasveti, življenjsko energijo in kot sparing partner na kolesu
- Mirotu iz Trisporta za izkušnje iz Brazilije, kjer je večkrat dirkal
- Matjažu za nasvete iz njegovih IM (tudi jaz izhajam iz Lokavca, isti priimek ni naključje ),Gorazdu za kolesarske nasvete, Simonu za ogromno življenskih in športnih navodil, Andreju iz A2U za pomoč pri nakupu kolesarskih čevljev, Boštjanu iz VEB za odlično pripravljene obroče,Tomažu iz Bubasport, Kukiju iz RodeoTeama za tekaška očala, Jaki iz Energije, Matjažu iz Uniona, mojemu sponzorju Mercator, Ninotu in vsem, ki ste se trudili z mano.
Za konec pa želim vsem uspešno sezono!
Tomaž Kovač, magister farmacije, triatlonec, 3K Šport, Ljubljana, Slovenija, Evropa, planet Zemlja