Prestopiti črto znanega in se podati v vode neznanega je želja vsakega človeka. Vsak ne zbere poguma za to, da prestopi to nevidno črto, ki nas na nek način omejuje in hkrati privlači. Začutiti, da si želimo nekaj več je nujno potrebno za to, da naredimo ta korak.
Začutili so se tudi tisti, ki so se aprila udeležili maratona na Dunaju. Zgodbi, ki sta jih z nami delili Karmen in Carmen sta odlično prikazali dogodek, ki se je zgodil iz njune perspektive. Čisto vsak bi lahko povedal zgodbo. In čisto vsaka bi bila nekaj posebnega. Vsem pa bi bila skupna energija, ki živi v človeku, ki se odloči preteči 42 km in jih tudi preteče. Na tisoče ljudi, ki se med seboj sploh niso poznali je združila ena sama želja. Na tisoče ljudi od katerih je čisto vsak prišel s s svojimi razlogi za dosego enega, vsem enakega cilja.
Za nekatere prvi, za nekatere ne. Za vse, ki jih poznam pa zagotovo ne zadnji. Veseli smo za vas in veselimo se z vami tudi vseh prihodnjih in si hkrati želimo, da bi vaše izkušnje tudi v bodoče delili z nami.
Čestitke vsem!