No poročilo bi moralo biti z naslovom pomlad, pa zaradi odlašanja pisanja poročila in seveda vremenskih razmer ni naslov pomlad. Zaradi letošnjega vremena lahko potrdim, da so štirje letni časi sam še na pizzi ☺. Pomladi ni bilo, skakali smo iz mraza v vročino in nazaj…Če je bila lanska zima idealna za kolesarjenje in treninge na prostem na sploh, je letošnja osrečevala le smučarje. Ker se pa mi »kao« pripravljamo na neki Ironman, se ne ustrašimo »malo« dežja in veselo tečemo in od letos tudi kolesarimo v dežju ☺ .
Ves čas priprav sem želel slediti urniku iz Igorjevih tabel. Vedel sem, če se enkrat zasmilim sam sebi, bo konec in mi bo v napoto vsak oblak, kaj šele dež in mraz. Tako sem pridno pričel z nabiranjem kolesarskih kilometrov. Večina so bili ravninski kilometri tja do 150 km (Nova Gorica-Lignano-Nova Gorica).
Večino kolesarjenja je bila solo vožnja, uspela pa sta nam tudi dva treninga s 3 K kolegi. Prvi še povsem zimski do Čedada na kavico in nazaj v Gorico omenjen že v prvem poročilu, ter daljši izlet do Gradeža. Tam sicer ni bilo sladoleda, ki ga je obljubljala Marta, tako da imamo še en vzrok, da ponovimo vajo ☺, mogoče že kot Ironmani ☺. V prijetni družbi sva s Petrom, poleg analiz gum kolegov pred sabo, analizirala še strukturo asfalta. Peter je v svojo zbirko dodal še granulacijo Svarovski, ki se jo da videt v Cervignano del Friuli ☺, vredno ogleda. (Peter, kolk jih zdej firbec matra ☺ ).
tam nekje zadi je pa Triglav ☺
Tudi v tem poročilu se moram žal dotakniti poškodb. Ne vem sicer kako drugi, ampak dobil sem občutek, da me vedno kaj boli ☺. Ko pozdravimo levo nogo, poškodba preskoči na desno peto, potem se premakne navzgor, kot so me poučili na aduktor. Po dveh urah kolesa in 45 minutah teka je nekaj zapeklo in konec je bilo vsega lepega.
K sreči se moram zahvaliti mojemu fiziotu Eriku, ki sproti rešuje tudi moje nepravilne treninge s premalo ogrevanja in premalo strečinga. Tako da v poduk vsem, ki boste slučajno to brali, dejte delat ta strečing ☺, pa vaje za moč (Rok že ve zakaj ☺ )
Castel Monte
Ko sedaj v tej vročini pogledam nazaj na treninge kolesa pri dveh stopinjah, se nikakor ne morem odločiti kaj je bilo bolje. Vsekakor je bilo »normalnega» vremena letos malo. Iz zime v vročino, pa spet nazaj. Kljub temu so se kilometri nabirali, tako tekaški kot kolesarski. V tem času sem se udeležil tudi najdaljše letošnje kolesarske preizkušnje, Breveta Koper. Moram priznati, da sem imel kar nekaj treme, a se je izkazalo da ni bila potrebna. Brevet je bil, kot je Igor pred štartom povedal, predvsem test prehrane na tako dolgi dirki. Glede na slabo vreme in dobro družbo smo tudi to preživeli. Še posebej pa sva bila s Petrom vesela, da sva pripeljala nekaj mladcev v Koper, ki so se »šlepali« za starimi kostmi☺.
Med tem časom so se zgodile tudi priprave v Medulinu. Velika pričakovanja so se končala prvi dan po prvem teku, ko se je ponovila še ne sanirana poškodba aduktorja. K sreči me to ni motilo pri plavanju in na veliko veselje tudi ne na kolesu. Kolo je moja najljubša disciplina, tako da sem užival na cestah Istre, pa čeprav je včasih letelo tako, da smo dihali na škrge ☺ (a ste že prejeli kartolino iz Muntičev ☺). Vsekakor so bile priprave zelo koristne, zaradi treningov, pa tudi zaradi pridobivanja informacij s strani starih IM mačkonov ☺.
če mora biti vsak Slovenc enkrat na Triglavu, mora biti vsak 3Kjevc enkrat na Muntićih ☺
Po pripravah v Medulinu še kar nekaj časa nisem tekel, natančno 34 dni je bilo vsega izostanka, če ne štejem vmes treh kratkih preizkusov. Kljub strahu kako spet pričet, lahko rečem, da sem še kar hitro padel nazaj v ritem.
Plavanje, to je itak poglavje zase. To kar ti ne gre, tega se itak izogibaš in ko se izogibaš it potem še bolj ne gre☺. Pa sej ne da bi se izogibal čofotanju, ampak res se težko spravim v vodo. Ko je treninga konec sem pa itak zelo zadovoljen ☺. Predvsem bi rabil družbo, ki bi me potegnila na bazen, tako kot je to organizirano s treningi v Lj. To je pač cena enga solista iz Horice ☺. V tem času sem opravil tudi nekaj treningov z neoprenom v morju…in preživel ☺.
S sotrpinoma Marto in Matjažem smo se udeležili Dnevnikovega triatlona v Portorožu in sicer v štafeti. Tekma je bila mišljena predvsem kot trening, saj smo se v Portorož pripeljali s kolesi, Marta in Matjaž iz Ljubljane, jaz iz Gorice.
 |  |
| Marta na poti proti morju | Tuki bi moral bit Matjaž- pa je bil prehitr ☺ |
Zadnji daljši treningi so me mal prestrašili, saj si po dolgem kolesu nisem upal pomisliti še na 42km teka. Vendar sem kmalu našel tolažbo…Bojan sredi trningov si…sredi največje vročine…37°C…ko bo tekma bo vse lažje…no bomo videli ☺. Še en dogodek, ki še spada v to poročilo je seveda druženje na 3K10KI. Poleg solidne napovedi mojega časa na teku (nehvaležno 4. mesto ☺ ), sem ponovno ob večerji izvedel nekaj novega od kolegov.
Na poti iz Gorice v Pulo…postanek v Trstu
dopust podrejen IM cilju
Seveda ne smem tukaj pozabiti omenit, klepetov z Matjažem in Marto prek FBja, kjer si izmenjujemo izkušnje, nasvete, tolažbe in vse kar se na temo IM v tem obdobju treningov najde. Tu so še vprašanja o tehniki, prehrani in pijači…od banane pa do elektrolitov ☺…Matjaž bi k meni dodal še obroče…že ve zakaj ☺.
Trenutno sem v zaključku priprav, še trije hudi dnevi pravi Igor in potem…in potem, ja in potem te počasi začne dajat trema, strah (odlični časi in rešpekt do devičnikov iz Celovca, pa Petova izkušnja iz Švice)…ja..tako bi reku : telo je natrenirano ku lev , a glava je še bl ku en mucek ☺…sam v teh dneh imam še govorilne ure z Igorjem ☺, kjer pričakujem še psihološko obdelavo pacijenta ☺.
Počasi bo potrebno začet pakirat kufre in se odpravit proti severu…če ne rata tokrat, bomo probal pa še enkrat ☺…
Pa še izjava prejšnjega tedna: Imaš privilegij, da lahko treniraš v vročini ☺…kdo jo je dal uganite sami ☺…nagrade ni ☺.
Moji trenutni števci (od 1. decembra):
- Tek: 1460 km
- Kolo: 5211 km
- Plavanje: 123 km
Bojan