Odkar sem prišel v 3K, sem se seveda želel preizkusiti na razdalji klasičnega Ironmana. To mi je letos uspelo brez velikih odrekanj zaradi treningov in tudi brez kakega posebnega čustvenega pretresa.

Na stvar sem gledal kot na nekaj normalnega – kar v bistvu tudi je. Rezultatski cilj mi ni bil v ospredju, zato na tekmi nisem doživljal pritiska, da moram biti čim hitrejši. O tem pričata že časa menjave, ki sem ju imel okoli osem minut vsakega in pa skupni čas nekaj čez dvanajst ur. Med tekmo sem se oziral le na svoje občutke in ne na razne merilne instrumente ter se trudil, da pri vsakem gibu porabim čim manj moči. Pri tem so mi bile v veliko pomoč maratonske izkušnje. Tam sem namreč dodobra spoznal, kaj pomenijo napake glede tempa, prehrane ipd.

Morda nekaj stavkov o pripravah na tekmo.

S plavanjem kravla sem pričel predlani jeseni, s kolesarjenjem pa lani spomladi. Do tekme sem prevozil s kolesom vsega skupaj (prej nikoli nisem kolesaril) okoli 6.500 km (od tega lani 3.500 in letos do tekme 3.000) in preplaval v teh dveh letih treninga okoli 400 km. Drugače je s tekom, s katerim se ukvarjam že 30 let. Letos pa sem pretekel le okoli 1.000 km. Na trening plavanja in teka hodim v klub 3K, kolesarim pa sam (razen skupnih priprav v Istri), običajno med vikendom, ko se namesto z avtomobilom peljem s kolesom k staršem, na morje ipd. Dodal bi še nekaj v zvezi s plavanjem. Narava me ni ravno obdarila s talentom, ki bi mi omogočal hitro plavanje. Ker pa tudi tehnika ni moja boljša stran, je rezultat znan. Za izboljšanje tehnike se moram zahvaliti predvsem trenerju, s katerim sva letos spomladi individualno delala štiri mesece oz. opravila dvajset treningov. Brez tega vložka si plavanja ne znam več predstavljati. Običajni treningi, ki se izvajajo v klubu, niso dovolj za izboljšanje tehnike, ki je, po mojem, ključnega pomena za napredek v hitrosti pa tudi v počutju v vodi.

Kako naprej?

Naslednje leto se nameravam spet udeležiti katere od tekem na klasični razdalji, vendar ne v juniju, temveč konec avgusta ali septembra. Potrebujem več časa za kolesarjenje in plavanje. Morje je zame idealni kraj za oboje. Če se peljem s kolesom desetkrat iz Ljubljane na Krk in nazaj, je to že več kot 3.000 km! Za naslednje leto načrtujem še en etapni trening iz Ljubljane do Dubrovnika po stari Jadranski magistrali s spremstvom avtodoma, kar bo prineslo spet nekaj manj kot 1.000 km, mikajo pa me tudi Dolomiti … Pa še kake priprave v okviru kluba 3K in mera glede kolesarjenja bo polna. Seveda nameravam vseskozi še trikrat na teden trenirati tek in plavanje, kar je nekaj običajnega.

Vmes pa ne bom pozabil na mojo prvo ljubezen, to je maratonski tek. Jeseni grem na maraton v Bospor, decembra pa na Jamajko. Naslednje leto spomladi pa si želim preteči še kakšnega za dober začetek naslednjega športnega leta. Nekaj že imam v mislih, morda se mi posreči.

Alojz Klaneček