POROČILA

Vse se je začelo z našo Setro in Lojzetom, ki je čudovito skrbel za nas in budno pazil na dekleta…. čutiti je bilo veliko ljubezni……… opazovali smo lepotce najbolj drzni so jih celo zajahali pri telovadbi smo vsi ubogali tovarišico brez teorije pač tudi ni šlo vozili smo po sledeh šampionov navijali za njih (V= il vincitore) jih posnemali, joj, kako naj zdelam ta ovinek? evo, že gre nekaterim...

Že na začetku se opravičujem, ker bo tole branje trajalo malo dlje časa. Poizkusil sem zminimalizirati vse skupaj. Ampak ob taki izkušnji to enostavno ne gre. "Viva la France!" napišem na story... “Mal spoštovanja, reče se Vive la France”. Evo, še štartal nismo, pa me je že en napizdu. Na Instagramu. Da nimam pojma, kako se napiše najbolj znan slogan za Francijo. Eh. Andreja mi je...

Uspešno in srečno smo zaključili devet dnevno kolesarjenje po francoskih Alpah, kjer si moral samo paziti, da se ne poškoduješ, da ne padeš z kolesom, da se ne pelješ z avtobusom  , da se ponoči dovolj naspiš in regeneriraš, da zjutraj poješ dovolj kalorij in da se imaš maksimalno dobro s krasno družbo. Cimre iz sobe 23    Zadnji dan smo imeli na voljo ravninsko turo...

Traso 8. dne smo se nekateri odločili malo podaljšati in že predzadnji dan iti do Nice. Po zajtrku najprej malo počitka in nato štart ob 9h. Za ogrevanje malo dol in nato počasi gor po kanjonu reke Var. Ko pridemo do začetka prvega vzpona na Col de Saint - Leger pa presenečenje. Cesta je bila namreč makadamska. Ni nam ostalo drugega, kot da se vrnemo nazaj in nadaljujemo našo pot brez prvega...

Poročilo najstarejšega Rookija  Ko mi je Anja predlagala, da greva s 3K na kolesarjenje po francoskih »klancih«, sem sprva malce kolebala. Pa me ni bilo strah kilometrov in višincev. Že 30 let namreč poletja umirjeno preživljam v mojem drugem domku v Medulinu. Poleg tega sem bolj »volk samotar«; skoraj vedno tečem, plavam, kolesarim sama. Se bom lahko za devet dni odtrgala od lagodnega...

Zakaj sem izbral 6. dan? Kar nekaj razlogov obstaja (zaskrbljenost, tišina, smeh, solze…). Priprave na 6. dan so se začele že dan prej pri večerji. Na »Stravi« mi prijatelj predlaga, da poleg vzpona na Col de Izoard in Col de Vars obiščemo še Cime de la Bonette. »Kobilice« se spogledamo in brez dolgega premisleka odločimo, da bo to naša kraljevska etapa. Po jutranji rutini, se ob 9h odpeljemo...

Našo ekipo je 5. dan čakal Col du Galibier, z 2642m nadmorske višine najvišja točka našega toura (z izjemo kobilic, ki so si naslednji dan spontano privoščile skok na še višji Col de la Bonette). Darjan je Galibier slikovito opisal kot "pošast, ki prežveči in izpljune tudi največje junake", in skoraj 2100 višinskih metrov, s katerimi je potrebno opraviti v 35 km vzpona, verjetno ni pustilo...

To je dan, ki sem ga čakala! Montvernier – želela sem ga osvojiti že ko sem ga prvič videla. Skrivnostna stena, 17 serpentin ali vezalke, kot jim rečejo Francozi. Vendar najprej je treba priti preko Col de la Madeleine, ki je za kolesarko začetnico vsekakor spoštovanja vreden prelaz. Tako so nas že kar malo težke noge zjutraj odnesle na zajtrk, kjer so nam komaj sproti rezali kruh. Ni šala...

Les Frassess – (Col du pré, Cormet de Roselend, Col du Tra) – Moutiers Bil je tretji dan in na jedilniku so se pojavile nove preizkušnje s tremi gorskimi prelazi oz. Col-i, kakor jim rečejo v Franciji. Ker sem pretekli dan preživel v družbi hitrih kobilic, sem ta dan imel namen preživeti v nižjih obratih in nekoliko regenerirati telo, saj sem se zavedal, da nas čaka še dolga pot do Nice....

2. dan: Cluses – Col de la Colombiere – Col des Aravis – hotel Tetras malo pred Col des Saisies (66 km, 2.303 v.m.) Ideja, da se opiše vsak dan naše kolesarske pustolovščine posebej, se mi je zdela odlična. Tudi zato, ker je bilo udeležencev 26, dnevov na poti pa samo 9. A glej ga šmenta – najprej se je danes Kaja spomnila, da nam opis drugega dne še vedno manjka in… da naj bi bil ravno...