POROČILA

Dovolj podatkov imam, dovolj vem, da bi se lahko takoj lotil pisanja prvega Vikijevega treninškega plana. Pa se ga kar ne lotim. Ni še čas. Še zori. Medtem dajem prednost vsakdanjim, sprotnim opravilom, ki me zasipavajo. Sezona se začenja in poskrbeti je treba za slehernega izmed več kot sto članov, ki ste se pridružili našemu klubu. Veliko je novih obrazov, stari po večini ostajajo. Lepo...

Prav gotovo je dogovor ena zame tisti, ki ga sklenem z Ireno. Množico ciljev izpolnjujem hkrati, množico dogovarjanj in kompromisov vsakodnevno sklepam s sabo. Čas in dogodki me kar prehitevajo. Kljub temu pa živim v prepričanju, da svoje življenje dobro obvladujem. Šele takrat, ko je proces razčiščevanja s samim seboj bolj ali manj zaključen, lahko pride do zadovoljivega dogovora s kom...

Čas beži. Vendar delovnega dne še zdaleč ni konec, ko prejmem Vikijevo e pošto. Obsežno sporočilo je že na prvi pogled opremljeno z vsemi podatki, za katere sva se pretekli večer dogovorila, da mi jih dostavi. To so tiste informacije, ki so mi pomembne kot izhodišče za razmišljanje o prihajajoči sezoni. Prvi okvir predstavlja videnje treniranca, kako umestiti treninge v njegovo siceršnje...

Čas beži, urice minevajo v običajnem ritmu. Danes je prav poseben dan. En razlog, ki ga sedaj lahko razkrijem, je seveda pričakovanje Vikija. Pa saj Viki ni prvi, ki bo prestopil moj prag! In vendar je zame vedno znova, kot bi bil prvi. Vsak je tako nepopisljivo sam svoj, neponovljiv, izjemen, vznemirljiv. Najmanj, kar je potrebno storiti je, da osvežim svoje možgane z vsem, kar se je v času...

Družina. Ena sama beseda s tisoč pomeni: ljubezen, varnost, bližina, prijateljstvo, bolečina, prizadetost, jeza, sprejemanje, odpuščanje, beg, tolažba, sovraštvo, boj…., tudi sranje, predvsem in vedno pa garanje. Vse, navidez najbolj protislovno vsekakor ekstremno, združeno pod eno streho. Za vedno združeno! Neločljivo povezano to, kar je bilo zvezano v nedeljo, dan po prečenju FINISH LINE....

Enkrat sredi dneva zazvoni mobi. Morda že desetič ta dan. Vedno ga imam pri sebi in če se le da, vedno takoj odgovorim. Tak pač sem. In zdi se mi prav, da odgovorim, če bi nekdo rad govoril z mano. Morda je v stiski, me potrebuje, mi ima kaj zanimivega povedati, me bo zabaval, razveselil. Nerad bežim v anonimnost. Na ekranu mobija se izpiše Vikijevo ime. Viki je eden izmed tistih...

Strah me je odgovornosti, ki sem si jo naložil. Povrh vsega mi tega sploh ni treba. Nihče ničesar ne pričakuje, zahteva ali me celo sili v pisanje. Po pravici povedano sploh nimam pojma v kaj se spuščam, nobenega scenarija nimam niti za to, kar bom napisal danes, še manj se mi sanja kaj naj bi pisal jutri, čez pol leta…. Pa vem, da bom. Ne pomnim, kdaj se mi je zgodilo, da nečesa, česar sem...

V obliki dnevniških zapisov na tej strani želim širiti svoje znanje, izkušnje in predvsem deliti poglede na življenje skozi prizmo športa z vsemi, ki me že dlje poznate in mi sledite. Želim, da se bomo na tak način še bolje spoznali in zbližali. Nič manjša ni moja želja na naša pota in v našo družbo privabiti vse, ki ste našli to stran in vas napisano zanima, obenem pa ne veste, kako bi se...