POROČILA

DOPINGČe želim razložiti naslednjo zgodbo mi ne preostane drugega, kot da skesano priznam. Ja dopingiral sem se. Kako pa naj bi zmogel vse napore tistega meseca v Medulinu? V mojem dnevniku recimo za februar leta 1993 piše: skupaj 96 ur treninga, 75 enot (22 enot teka, 24 enot kolesarjenja, 23 enot plavanja in 6 krat trening moči). V opravičilo pa lahko, kot večina športnikov v podobnih...

TANKVlak enakomerno drdra svojo pesem. Že celo noč me vozi v daljave. Slepeče jutro me drami. Pred mano je nov dan, so nova doživetja. Pomanem si oči, se pretegnem, za silo se uredim. Ugotovim, da sem popolnoma sam v vagonu. Kompozicija se cvileče ustavlja. Zadnja postaja. Pula. Sobota dopoldne, 23. januarja leta 1993. Izstopim na peron. Nobenega potnika. Povprašam prometnika, edinega človeka...

Velikokrat, ko maširam (ali kolesarim, kar je celo večkrat) po poti med dvema žičnima ograjama proti bazenu, se mi v glavi vrti izmišljen refren, ki mi daje ritem in obenem spominja na koračnico. Besedila refrena niti ne poznam zagotovo, vsekakor je v besedilu, ki se meni mota po glavi tudi besedna zveza induplati jarše. Tako močno me tale naš bazen spominja na šotor, taborništvo,...

Sedim v dnevni sobi, občasno pogledujem na televizijski ekran, preostanek časa se prepuščam sanjarjenju o preteklosti ali razmišljam o sedanjosti. Zapečkar? Pri tem se močno potim, pod mano nastaja prava pravcata luža. Verjetno ste že uganili: sedim na sobnem kolesu in vztrajno ritmično vrtim pedala. Tudi do dve uri in pol v enem kosu, brez prestanka, da ne bo pomote. Tako se v letošnjem letu...

Delo, zabava, obveznost, hobi, posel, izziv. Vse to in veliko več najdem v treningih. Nadvse pomemben mi je živ, bližnji stik s svojimi športniki. Stik, ko dam od sebe vse in vlagam več, kot dajem navadno. Šport je prevajalec v odnosu med mano in vami. Je tista sila, ki me dobesedno slači, da sem se sposoben in pripravljen pokazati drugačnega, bolj prvobitnega, brez navlečenih mask in krink....

Dovolj podatkov imam, dovolj vem, da bi se lahko takoj lotil pisanja prvega Vikijevega treninškega plana. Pa se ga kar ne lotim. Ni še čas. Še zori. Medtem dajem prednost vsakdanjim, sprotnim opravilom, ki me zasipavajo. Sezona se začenja in poskrbeti je treba za slehernega izmed več kot sto članov, ki ste se pridružili našemu klubu. Veliko je novih obrazov, stari po večini ostajajo. Lepo...

Prav gotovo je dogovor ena zame tisti, ki ga sklenem z Ireno. Množico ciljev izpolnjujem hkrati, množico dogovarjanj in kompromisov vsakodnevno sklepam s sabo. Čas in dogodki me kar prehitevajo. Kljub temu pa živim v prepričanju, da svoje življenje dobro obvladujem. Šele takrat, ko je proces razčiščevanja s samim seboj bolj ali manj zaključen, lahko pride do zadovoljivega dogovora s kom...

Čas beži. Vendar delovnega dne še zdaleč ni konec, ko prejmem Vikijevo e pošto. Obsežno sporočilo je že na prvi pogled opremljeno z vsemi podatki, za katere sva se pretekli večer dogovorila, da mi jih dostavi. To so tiste informacije, ki so mi pomembne kot izhodišče za razmišljanje o prihajajoči sezoni. Prvi okvir predstavlja videnje treniranca, kako umestiti treninge v njegovo siceršnje...

Čas beži, urice minevajo v običajnem ritmu. Danes je prav poseben dan. En razlog, ki ga sedaj lahko razkrijem, je seveda pričakovanje Vikija. Pa saj Viki ni prvi, ki bo prestopil moj prag! In vendar je zame vedno znova, kot bi bil prvi. Vsak je tako nepopisljivo sam svoj, neponovljiv, izjemen, vznemirljiv. Najmanj, kar je potrebno storiti je, da osvežim svoje možgane z vsem, kar se je v času...

Družina. Ena sama beseda s tisoč pomeni: ljubezen, varnost, bližina, prijateljstvo, bolečina, prizadetost, jeza, sprejemanje, odpuščanje, beg, tolažba, sovraštvo, boj…., tudi sranje, predvsem in vedno pa garanje. Vse, navidez najbolj protislovno vsekakor ekstremno, združeno pod eno streho. Za vedno združeno! Neločljivo povezano to, kar je bilo zvezano v nedeljo, dan po prečenju FINISH LINE....

Enkrat sredi dneva zazvoni mobi. Morda že desetič ta dan. Vedno ga imam pri sebi in če se le da, vedno takoj odgovorim. Tak pač sem. In zdi se mi prav, da odgovorim, če bi nekdo rad govoril z mano. Morda je v stiski, me potrebuje, mi ima kaj zanimivega povedati, me bo zabaval, razveselil. Nerad bežim v anonimnost. Na ekranu mobija se izpiše Vikijevo ime. Viki je eden izmed tistih...