Ime in priimek: Peter Grilc, letnica rojstva: 1961
Prijavljen sem na: Zürich 2013
Pričakovanja:
Iz centrifuge izplavati prostorsko orientiran in ne čisto pretepen, odkolesariti z občutkom, da gre proga bolj navzdol kot navzgor in odteči z nasmehom.
Kako se spominjaš svojih začetkov v triatlonu?
Otvoritveno je bilo leto 2012, a to, da sem polovičko v Zell am Seeju (ne bom se ponavljal, naj bralec prebere) končal z rezultatom, ki je bil zame galaktični dosežek, mi še ne daje pravice trditi, da sem triatlonec. Z maratoni sem imel kar nekaj izkušenj, kolo sem dotlej pretežno gonil po hribih, v plavanje pa sem po lastni oceni vstopil kot kopalec, ne kot plavalec. Na prvo tekmo sem zašel bolj po naključju, ker me je triatlon tedaj zanimal kot fenomen in izziv, pa tudi naposlušal sem se vrste zgodb o njem. V otroštvu sem tekmovalno smučal, prebil vrsto popoldnevov pod koši in počel še marsikaj bolj dinamičnega, tečem pa, odkar pomnim. Z leti pa človek bolj kot adrenalin, četudi se tudi temu na jadranju na deski nisem odpovedal, potrebuje možnost pobega v naravo, razmišljanja in mentalnega odklopa, postaja manj skočen in gibčen in vse to te že samo po sebi pripelje v vzdržljivostne športe. Ne vem sicer, ali morajo biti ti res trije, čisto narobe pa najbrž ni, saj gre vendarle za ljudsko in pravljično število.
Kakšni so bili tvoji glavni motivi, da si se odločil za nastop na Ironmanu?
Če tečeš maraton, postavljaš levo pred desno in desno pred levo, ko končaš polovični Ironman pa hočeš videti, kako je to doživeti in trpeti dvakrat dlje in doživeti dvojno dozo najboljših občutkov na zadnjem kilometru. Motivov je torej precej, poglavitni pa so najbrž radovednost, izziv, od znotraj spoznati fenomen, ne le na tekmi, pač pa v času priprav, usklajevanja, prilagajanja in razmišljanja. Cilj je sicer pomemben, a zdi se, da bo bolj zanimiva pot, ki vodi do njega.
Koliko ur tedensko povprečno nameniš (nameravaš nameniti) za trening pri pripravi na Ironmana?
V zimskem neresnem obdobju toliko, da bi bil brez priprav sposoben odteči maraton v dobrih treh urah in se potruditi, da bom v naslednji dve obdobji vstopil s tekaško solidno bazo, ki me bo varovala pred poškodbami in mi omogočala nadgradnjo, seveda bom v tem obdobju tudi plaval, v spomladanskem ustrezno več z dodanim kolesom, v zadnjih dveh mesecih in pol pa udarno in tedaj ob službi in družinskih obveznosti ne bo časa za kaj drugega. Krasti si bo treba od spanca in kavča, najbrž bo košnja trave redkejša, z družino pa je treba skleniti dogovor o medsebojnem razumevanju, ki bo v izvedbi najbrž tak, da bodo do dirke oni razumeli mene bolj kot jaz njih, v drugi polovici leta bomo pa obrnili.
Kakšen pomen ima, ali je imelo članstvo v triatlonskem klubu pri tvojih Ironman ciljih?
V klub sem prišel, ker so se člani zbirali blizu naselja, kjer živim in sem se vanje dobesedno zaletel. Na začetku so se mi zdeli strašni in malo čudni, nenazadnje razdalj niso razumeli v kilometrih, pač pa v miljah, a sem kmalu spoznal, da niso nadljudje, v družbo katerih se ni siliti. Poleg tega sem tedaj izgubil nekaj motivacije za tek, pa še zvočni zid treh ur na maratonu sem si želel prebiti. Ko sem to storil, sem pač naredil korak naprej, kar bi lahko storil tako, da bi si zniževal ciljne tekaške čase, pa sem se odločil drugače in sem teku pač dodal še kolo in vodo. Izbire pravzaprav skorajda ni, ker je v triatlonskem klubu malce težko biti le tekaški posebnež.
Če hočeš postati Ironman, moraš imeti veliko:
(označi strinjanja s trditvijo, pri čemer 1 pomeni strinjanje, 0 nestrinjanje)
| odločnosti in vztrajnosti | 1 |
| poguma | 1 |
| denarja | 0 |
| časa | 1 |
| fizične moči in vzdržljivosti | 1 |
| razumevanja in podpore med bližnjimi | 1 |
| sposobnost usklajevanja svojih obveznosti | 1 |
| veselja do triatlona | 1 |
Pogosto pa so Ironmani tudi malo:
(označi stopnjo strinjanja s trditvijo, pri čemer 1 pomeni strinjanje, 0 pa nestrinjanje)
| egoistični | 0 |
| zakompleksani | 0 |
| mazohistični | 0 |
| častihlepni | 0 |
| (pre)agresivni | 0 |
| čudaški | 0 |
Najlepše pri odločitvi in treningu za Ironman je:
V fazi odločanja pritisniti send za prijavo, v obdobju treningov pa stopiti izpod prhe.
Najtežje pri odločitvi in treningu za Ironman je:
V fazi odločanja končno ugotoviti, da bo morebiti celo mogoče uskladiti vse obveznosti in ne prikrajšati ljudi okoli sebe, v času treninga pa to izpeljati.
Kaj poleg triatlona še rad/a počneš?
Družina, potem pa ne nujno v tem vrstnem redu in odvisno od časa in razpoloženja – potovanja, glasba, branje, filmi in seveda delo, ki ga opravljam.
Dogodki iz triatlona, ki so ti ostali najbolj v spominu: (pozitivno, negativno, smešno).
Tule pa ne bom nič napisal, ker je moj statistični vzorec pač premajhen. Je pa prvi, ki je zaenkrat pač moj edini seveda tak, da bi ga lahko opisoval iz minute v minuto.
Kaj pa drugi športi, s katerimi si se ali se še ukvarjaš?
V mladosti sem treniral smučanje, sedaj smučam z družino, nedeljski pohodi z ženo na kakšen hrib, tek na smučeh, zadnjih trideset let vsak petek košarka s sošolci, windsurfing s sinom.
Zakonski stan:
poročen.
Število otrok:
2
Izobrazba:
doktorat
Poklic:
pravnik
Zaposlitev:
državna služba
Na kaj si najbolj ponosen?
Na družino.
Kaj bi pri sebi še lahko izboljšal?
Najbrž vse, vse je mogoče izboljšati, največje vprašanje pa je če in kako to uspeva.
Če bi bil žival, katera bi bil?
Delfin.
Misel (lahko tudi več), ki najbolje ponazarja tvoja življenjska načela:
Carpe diem.
