Športnik sem že praktično celo življenje. Kot šestletnik sem se začel ukvarjati z lokostrelstvom, po treh letih presedlal na košarko in, ker so bili treningi bolj podobni nogometu, že po nekaj mesecih pristal pri atletiki. Napol profesionalno sem bil atlet tekač vse do mojega 30. leta, ko se je bilo potrebno odločiti med karierama športnika in raziskovalca. Odločil sem se za slednjo, a po duši še vedno ostal športnik. V prostem času sem se posvetil hribom, teku in kolesarstvu, pri čemer mi samodiscipline in trme za doseganje zastavljenih ciljev ni nikoli manjkalo. Kondicijsko pa sem bil dovolj dobro podkovan še iz atletskih dni. Po dobrih desetih letih sem pri enem od mojih številnih izzivov spoznal Tomaža P. Kljub razliki v letih sva se hitro ujela in skupaj opravila nemalokateri trening in rekreativno preizkušnjo. Beseda je dala besedo in kmalu (2012) sem se preizkusil tudi v olimpik triatlonu na Bledu. Najprej je bil to izziv z “bucket” liste, ki pa sem ga takoj dodal na moj letni repertoar (tek trojk, maraton Franja, maraton Alpe, triatlon Bled in Lj. maraton). Z vsakim letom so triatlonski apetiti postajali večji in tako sem se po vsega dveh letih odločil, da se preizkusim še v polovičnem ironman-u v Poreču. Hitro sem spoznal, da je to precej težji izziv od vseh mojih dosedanjih, ki zahteva še več discipline in treninga. To me ni odvrnilo od triatlona. Ravno nasprotno, dalo mi je nove motivacije trenirati bolj in iti še dlje.
DP v atletiki 1997 Vzpon na Aconcaguo 2017
Leta 2017 sem se tako prijavil na moj prvi Ironman. Prostega časa ni bilo veliko, finančno leto ni bilo najboljše, doma pa tudi ni bilo razumevanja za moj šport in treninge. Odločil sem se za popolnoma individualen pristop in bolj vaško tekmo na Slovaškem. Treninge sem si sestavil po občutku in, glede na razpoložljivi čas, zelo amatersko. En dan v tednu plavanje, en dan tek in do dva dni kolesa. Vzel sem si šest mesecev in treninge baziral predvsem na opravljanju ustreznih razdalj. O intervalih, FTP-ju, pulzu, conah itd. nisem imel pojma. Na tekmo sem prišel s strahospoštovanjem in že na polovici kolesa spoznal, da povsem upravičeno. V kolikor ne bi bilo Tomaža, ki se je resnično izkazal kot enkraten spremljevalec, svojega prvega ironmana ne bi končal in prav lahko bi se zgodilo, da bi tudi zaključil s triatlonom. V cilju sem si kot nemalokateri nadebudni triatlonec rekel: “Opravil sem IM, nikoli več!” No še isti večer, na poti proti domu, sem si mislil “S pravim treningom bi se dalo pa tole narediti precej bolje” J.
Moj prvi triatlon, Bled 2012 Moj prvi 70.3, Poreč 2017
Doma sem šel takoj v akcijo in v google vpisal “individualni trening IRONMAN”. Moja ideja je bila, da se, zaradi pomanjkanja časa in neodobravanja doma, ne pridružim klubu oz. vodenim skupinskim vadbam, ampak poiščem trenerja, ki mi bo sestavil kvaliteten trening za 3-4 dni na teden. Prvi zadetek je bil Igor Kogoj – 3K šport. Ko sem izbrskal še njegove športne dosežke in uspehe na Hawaih, ter prebral poročila njegovih triatloncev, ki so opravili IM, sem se odločil in ga že naslednji dan kontaktiral. Za sestanek si je resnično vzel čas in z menoj predebatiral vse vidike IM preizkušnje, vključno z vlogo in pomenom podpore družine. No ravno slednje je pri meni še najbolj pešalo. Kljub moji ideji o individualnem programu, ki bi temeljil na nekaj treningih na teden, sem že po uvodnem sestanku z Igorjem spoznal, da temu ne bo tako in se že v prvem tednu priključil plavalni, tekaški in kolesarski 3k skupini ter treninge razširil na 6 dni na teden.
3k 10ka 2019
Na Igorjevo začudenje, a mojo izrecno željo, mi je pripravil enoletni plan treninga, saj sem se želel za naslednji IM maksimalno dobro pripraviti. Med pripravami in treningom sem ponovno spoznal užitek in prednosti skupinskih treningov. Poleg tega, da se pripraviš do treningov tudi kadar si utrujen, brez energije in ob slabem vremenu, lažje premaguješ zastavljene cilje in naloge ter si se vsakič pripravljen gnati preko cone udobja, je imelo zame še bolj pomembno, družbeno plat. Zaradi nerazumevanja in neodobravanja moje tedanje partnerke, sem oba IM vključno s treningi naredil na skrivaj! Na to vsekakor nisem ponosen in bi sedaj izvedel drugače, a v tistem trenutku se mi je v izogib neštetim prepirom zdela to najboljša rešitev. Po drugi strani je bil vsak 3K trening zame kot balzam, kjer sem sklepal nova prijateljstva, se odkrito in sproščeno pogovarjal o moji največji strasti – športu, mojih ciljih, strahovih, rezultatih, uspehih in delil izkušnje. Saj res, da ne pozabim. Moj drugi IM sem seveda uspešno opravil ter z Igorjevo in 3K pomočjo rezultat izboljšal za več kot eno uro. Ponovno sem si v cilju rekel “Nikoli več!” No, to frazo sem po tem ponovil še dvakrat, pa že razmišljam o pripravah na svoj peti IM 🙂
IM Emilia Romagna 2018 IM Podersdorf 2020
Kljub temu, da v letu 2019 nisem imel nobenih tekmovalnih in IM ciljev, sem nadaljeval s skupinskimi treningi, saj je 3K zame postal nekakšno zatočišče osebne sreče, brez potrebe po adrenalinskih izzivih za višje, težje, hitreje,… Na treningih sem zgolj užival v enkratni družbi, brez kakršnihkoli pričakovanj, ciljev, zadržkov in sprenevedanj. Prvič sem se preizkusil kot pomočnik na treningih in tekmah ter ugotovil, da mi uspeh športnega partnerja pomeni enako ali celo več, kot moj osebni uspeh. Preizkusil sem se tudi kot podpora na IM tekmi in videl, da je funkcija podpore lahko še težja kot samo tekmovanje. Ne po fizični, prav gotovo pa po psihični plati. Vsak, ki se ukvarja s tekmovanjem, bi se moral vsaj enkrat preizkusiti tudi kot support. Le tako lahko resnično ceniš vso pomoč, podporo in trud, ki so za uspešen IM še kako potrebni.
Maraton Franja 2019 ExtremeMan 2019
V tem obdobju sem si končno odkrito priznal, da je kljub temu, da velja, da se nasprotja privlačijo, za pravo srečo potrebno razumevanje partnerja, medsebojna podpora, spoštovanje, predvsem pa odobravanje, če ne celo deljenje skupnih interesov in hobijev. Med skupnimi treningi, kjer mi naenkrat moji osebni rezultati niso bili več na prvem mestu, sem se zavedel, da je to življenje, ki ga želim živeti in deliti. Med treningi v 3K-ju sem spletel nemalokatero novo prijateljstvo in tako spoznal tudi mojo sedanjo partnerko. Skupni treningi in deljenje strasti do športa so sčasoma prerasli v precej več in znašel sem se pred pomembno življenjsko prelomnico, kjer sem prvič pozabil na vse ostale in se vprašal, kaj si resnično želim in kako hočem preživeti življenje. S pomočjo 3K-ja sem našel svojo sorodno dušo, ljubezen in enkratno sopotnico ter z njo opravil že nemalokateri športni izziv, vključno z dvema IM.
Adriatic Tour 2023
V družbi 3K-ja in njegovih članov sem ponovno odkril užitek in lepoto skupnih priprav, podaljšanih športnih vikendov ter kolesarskih počitnic, ki so vse predolgo predstavljali tabu v mojem življenju. Zahvaljujoč 3K-ju so treningi in vsakodnevno ukvarjanje s športom postali sestavni del mojega življenja, brez skrbi in strahu, da delam nekaj narobe in kako bi to skril. Četudi sem z Igorjem, 3K-jem in njegovimi člani opravil že kar nekaj izzivov, vključno s tremi IM, sedmimi 70.3 triatloni ter prekolesaril Alpe in Dolomite, mi ostaja še kar nekaj izzivov, za katere sem prepričan, da jih bom s pomočjo 3K-ja tudi uspešno opravil.
3K kolesarske počitnice – Alpe 2021