Kaja, Matej (30. junij 2013, IRONMAN Celovec), Peter (28. julij 2013, IRONMAN Zurich) so imeli slot za Ironmana v žepu že pred pričetkom priprav. Marta, Matjaž, Bojan niso uspeli v igri hitri prsti, bodo pa zato družno potovali na Dansko (Challenge Copenhagen 18. avgusta 2013). Lepo, da so ostali skupaj in se vsi lahko fokusirajo na povsem konkreten datum in kraj ter ni več negotovosti.
Kot pričetek priprav na ironman izziv leta 2013 štejem november 2012. Do sedaj so opravljeni trije štiritedenski cikli treningov. Štirje člani ekipe (Kaja, Matjaž, Bojan in Peter) trenirajo po individualnih planih. Tako imam natančen vpogled v dogajanje. Marta in Matej trenirata sicer samostojno, se pa redno udeležujeta klubskih plavalnih treningov, ki potekajo pod balonom bazena na Kodeljevem, Marta tudi tekaških treningov. Bojan, ki živi v Novi Gorici, sicer plava sam, parkrat se nam je pridružil na treningih v Ljubljani. Vedno smo ga zelo veseli.
Plavanje je organizirano po ustaljenem in preizkušenem receptu. V prvem obdobju je bil poudarek na izboljševanju lege na vodi in občutka za drsenje. Da bi dosegli ta cilj, je bilo pri plavanju na programu veliko vaj za izboljševanje tehnike. Obenem smo novembra opravili testiranje na 750m, 400m in 50m. Ti testi so nam dali izhodiščne podatke o trenutni pripravljenosti in so bili osnova za določanje hitrosti plavanja na treningih, bodo nam pa tudi izhodišče pri ocenjevanju uspešnosti treninga na naslednjih testiranjih (prvo je že februarja). Naši triatlonci plavajo po večini 2x ali morda največ 3x tedensko, največkrat po 3-5 km na trening. Prav gotovo to ni količina, ki bi zagotavljala kakšne izjemne rezultate in ogromne izboljšave časov. Je pa to razumen čas in obseg, ki ga dober rekreativec lahko nameni posamezni disciplini. Ne pozabimo, gre za redno odsotnost z doma v večernih urah ali jutranje vstajanje v trdi temi. Spoštovanja vredno! Že decembra, še posebej pa po novem letu, so bili na sporedu že tudi treningi z daljšimi distancami (2-3x 1500 ali celo 2000m, 40-60x100m). Taki, sicer psihično izčrpavajoči treningi so zelo koristni pri izgradnji potrebne vzdržljivosti, še bolj pa za pridobitev občutka, da je razdalja ironmana plavalno obvladljiva. In prav za vse lahko rečem, da so že v tem trenutku premagali to psihološko bariero in natančno čutijo, da plavalni del ironmana ne bo hujša ovira. Seveda je še veliko časa in možnosti za kvalitetne plavalne treninge, izboljševanje želenih časov in končno piljenje forme.
Tekaško smo neumorni. Sneg, mraz, tema naše motivacije ne morejo načeti. Tek v tako oteženih pogojih še dodatno pozitivno vpliva na psihično moč in stabilnost. Te pa so pri ironmanu neštetokrat na preizkušnji. Vložek v tek pri pripravi na ironman je najpomembnejši. Vse do teka je ironman dokaj predvidljiva zgodba. V zaključni disciplini pa se praviloma dogajajo večja odstopanja od želja in pričakovanj. O pomenu dobre tekaške pripravljenosti razlagam že leta. Vesel sem, ker vidim, da je moj koncept trdih in odgovornih tekaških priprav naletel na pozitivne odzive. Že tri mesece tečejo naši bodoči ironmani (za Mateja ne vem zagotovo) najmanj trikrat, praviloma pa štirikrat ali celo petkrat tedensko. Skupni treningi trajajo praviloma med 1,5 in dvema urama. Število pretečenih kilometrov je tako decembra preseglo 250 in celo 300 km (15-18 treningov). Za nami pa je že tudi prvi tek daljši kot 30 km. Tudi tokrat je bil to tek po PST okoli Ljubljane, čeravno tokrat nekoliko otežen zaradi snega in predvsem ledu na nekaterih delih proge. Sicer sta v temnih torkovih in četrtkovih večerih naša tekaška poligona Rožnik in Tivoli. Kolikokrat smo to zimo iz Mosteca, Tivolija, Čada grizli kolena na Cankarjev vrh, Šišenski hrib? Bodite mi hvaležni! Še kako prav vam bo prišlo! Je pa tudi luštna stran teh tekov. Skupina, ki vleče, motivira. Kot pri plavanju opažam tudi na teku, da naši bodoči ironmani že občutijo, da je tudi tek pod kontrolo. »Bomo zmogli,« je čutiti po dolgih napornih tekih. Lepo. Pozitivne energije ne manjka.
Zanimiv dogodek je bilo tudi testiranje tekaške pripravljenosti na Fakulteti za šport. Na testiranju smo prišli do pomembnih podatkov o trenutni pripravljenosti tekačev, šibkih točkah, potrebnih poudarkih v nadaljevanju priprav.
Testiranjem v laboratoriju bomo dodali še nekaj testov na stezi (Conconijev in test hitrosti pri Vo2max) in tako pridobili kvalitetne podatke za vse pomembne odločitve pri načrtovanju tekaških treningov.
Tekaškim treningom dodajamo tudi enote teka na smučeh. Tega treninga ne opravljajo vsi. Razlogi posameznikov so različni: ali na smučeh sploh ne tečejo, ali pa je časovno, finančno in logistično prezahtevno. Moj odnos do vadbe smučarskega teka je zelo jasen. Smučarski tek je zelo kompleten šport, ki zaposluje in krepi vse pomembne mišične skupine. Je izjemno primeren za izboljševanje sposobnosti srca in ožilja in obenem ni posebej stresen za telo, z malo tveganji poškodb. Skratka, idealna izbira v zimskem času kot dopolnitev in popestritev monotonih tekaških treningov in optimalna predpriprava pred začetkom kolesarske sezone.
Vsekakor pa je sedaj napočil čas, da zimske rekvizite pospravimo in pričnemo razmišljati o osrednji disciplini (glede na čas traja kolesarski del več kot 50% časa, potrebnega za ironman) triatlona. Letošnjo zimo smo enotno sprejeli odločitev, da kolesarskega treninga ne vključimo v program v najkrajših in najhladnejših zimskih mesecih. Bomo skušali vse nadoknaditi spomladi. Februarja se bomo nekako adaptirali na kolo, od marca naprej pa bo velik del priprav kolesarsko obarvan.
Kako doživljam priprave naše šesterice?
Marta: Mislim, da se ne motim, če zapišem, da zaspi in se zbudi z mislijo na ironman. Močno je povečala obseg tekaškega treninga, kar pa terja izjemno previdnost in modrost, da se ne bi prikradle poškodbe. Komaj čaka kolesarskih podvigov.
Kaja: Dolgo ni bilo čutiti ironmanske mrzlice. Ironman ji (še) ni prva prioriteta. Marljivo plava in teče in že »obvlada« obe disciplini. Umirjena in prizemljena. Ne grize se zaradi trenutnega kolesarskega manjka. Pričakujem, da bo zbrala potrebno energijo za dolge kolesarske podvige ter optimalno gradila pripravljenost do špice konec junija.
Matej: Plava po pričakovanjih, več pričakujem, da nam bo sporočil sam.
Matjaž: Ironman mu je izjemen osebni izziv. Potrebuje povsem jasno določene cilje, včasih težko strogo sledi začrtani poti. S prehodom na njemu ljubo kolo mu bo gotovo veliko laže.
Peter: Do potankosti je načrtoval to leto in ga povsem posvetil projektu ironman. Zanj so značilna visoka stopnja motiviranosti, ki ji sledi še večja zavzetost in odgovornost pri izvedbi. Zahteven in nepopustljiv do sebe, odgovoren, predan, zanesljiv.
Bojan: Mislim, da je zelo vesel, da je zraven. Tudi mene veseli, da si je dal to možnost. Močno mora nadgraditi in spremeniti dosedanji način treninga. Bolj redno, počasneje in dlje so osnovne stopničke vzpona med ironmane. Zavzeto se uči in sledi vsem pomembnim napotkom.
In kako doživlja svoj trening naša šesterica?