Vasaloppet (tek Gustava Ericssona Vase) je 90 kilometrov dolg smučarski maraton v klasični tehniki od Sälena do More na Švedskem. Vsako leto zaključi teden smučarsko-tekaških dogodkov, na katerih sodeluje skoraj 100 000 tekačev. Sam Vasaloppet je letos začelo več kot 15 800 udeležencev, trem četrtinam je uspelo cilj v Mori prečkati znotraj časovne omejitve (12 ur).
Vasaloppet je z več kot 15 000 udeleženci najbolj množična smučarsko-tekaška prireditev na svetu. Je vrhunec tedna dogodkov, na katerih sodeluje več kot 100 000 smučarskih tekačev.
Letošnja izvedba je bila že 99., saj so Vasaloppet prvič organizirali leta 1922 (samo trikrat so ga v vsem tem času odpovedali). Zgodovina tega maratona pa je še veliko starejša. Ime je dobil po kralju Gustavu Ericssonu Vasi. Ta je leta 1520 poskusil prebivalce More prepričati, naj se mu pridružijo pri uporu proti Dancem. Sprva je bil neuspešen, zato je na smučeh zbežal proti Norveški. Šele po 90 kilometrih (v vasici Sälen) so ga dohiteli in mu sporočili, da so si premislili. Sledila je vojna proti Danski in leta 1523 kronanje Gustava Vase kot prvega švedskega kralja. Švedi zato radi rečejo, da štart v Sälenu ne predstavlja le začetka tekaškega maratona, ampak začetek njihove neodvisne zgodovine. Od tu tudi legendarni moto, ki je napisan na cilju: »fäders spår för framtids segrar« (po sledeh prednikov v nove zmage).
Cilj v Mori z legendarnim napisom iz leta 1922: »po sledeh prednikov v nove zmage«.
Najstrmejši vzpon na celotnem Vasaloppet čaka tekače takoj po štartu. Tu profesionalni tekmovalci v klanec letijo v najmanj 15 smučinah. Večinoma kar na smučeh za drsalno tehniko, »na roke« (double poling). Vsi ostali se tudi zaradi nepopisne gneče premikajo precej počasneje. Sam sem, kljub ne najslabšemu štartnemu položaju, potreboval za dobra dva kilometra začetnega vzpona več kot pol ure. Zato je moj glavni nasvet vsem, ki razmišljate o udeležbi na Vasaloppet: naj to ne bo vaš prvi smučarsko-tekaški maraton. Razvrstitev v štartne skupine namreč temelji tudi na uradnih rezultatih iz drugih tekem (npr. tekem v sklopu Visma Classics prvenstva). Prijava brez uradnega časa pomeni zadnjo štartno skupino in polžje, večurno (!) premikanje v prvi klanec.
Prvi vzpon čaka tekače takoj po štartu. Zaradi gneče lahko tisti, ki štartajo v zadnjem od desetih štartnih boksov, za samo dva kilometra potrebujejo tudi več ur.
Proga je nato precej valovita in vodi skozi slikovito pokrajino. Sprva po zasneženi planoti mimo zamrznjenih jezer in nato skozi tipične skandinavske brezove in borove gozdove. Prav zaradi razgibanosti terena, ki omogoča tudi kakšen klasični diagonalni korak, je meni ta maraton ostal v spominu kot lažji od nekaterih krajših, a res čisto ravninskih (npr. Marcialonga v dolinah Fieme in Fassa ali La Diagonela v Engadinski dolini). Morda pa tudi zaradi dobrih smučarsko-tekaških 3K priprav v Toblachu letos januarja?
3K tudi na štartu letošnjega Vasaloppet.
Do cilja v Mori je na voljo sedem okrepčevalnic s klasično borovničevo juho in švedskimi kruhki, pa tudi energijskimi pijačami in geli. Na vseh okrepčevalnicah so tudi maže za smuči. Ob progi je več kot 50 000 glasnih navijačev. Številni navijači, ki več kot očitno res ljubijo tek na smučeh, so tudi sredi gozdov izven zaselkov, v katerih so uradne okrepčevalnice z glasbo in napovedovalci.
Po 90 kilometrih pa čaka tekače legendarni cilj Vasaloppet v središču More. Meka smučarskega teka! Biti tam in prečkati ta cilj na smučeh je verjetno na seznamu želja neštetih ljubiteljev tega športa po vsem svetu. Vasaloppet enostavno ima vse, kar lahko smučarko-tekaški maraton ima: tradicijo, izziv in sloves.