V obliki dnevniških zapisov na tej strani želim širiti svoje znanje, izkušnje in predvsem deliti poglede na življenje skozi prizmo športa z vsemi, ki me že dlje poznate in mi sledite. Želim, da se bomo na tak način še bolje spoznali in zbližali. Nič manjša ni moja želja na naša pota in v našo družbo privabiti vse, ki ste našli to stran in vas napisano zanima, obenem pa ne veste, kako bi se zadeve lotili. Pridite! Smo eno veliko športno srce!
Moj pogled bo vseskozi uprt v namišljenega treniranca, ki ga bom spremljal in vodil skozi tekmovalno sezono preko vseh pasti do zastavljenega cilja. Ta treniranec pravzaprav ni čisto namišljen. Včasih bolj včasih manj bo to katerikoli izmed vas, ki vas poznam in z vami delim dragoceni čas in energijo.
Drugi del ZOOM-a bom ves čas usmerjal vase. Skozi prikaz trenažnega procesa nameravam marsikaj povedal tudi o sebi. Ne zato ker bi moral! Globoko sem prepričan, da je odnos trener-športnik veliko več kot planiranje, izvedba, kontrola in analiza vadbe in tekmovanj. Kvaliteten in dober trenažni proces terja obojestransko poglobljen, osebni, do neke mere celo intimni odnos trenerja s športnikom. Ta medsebojni pretok vedno sproti izkusim in me neizmerno bogati in napolnjuje. Kvaliteta sodelovanja se posledično vedno kaže tudi v glavnem (ali nemara samo stranskem?) cilju – boljšem ali slabšem športnem rezultatu in seveda v osebnem zadovoljstvu, ki ga ob tem občutiva oba – trener in športnik.
Ni naključje, da sem ta zapis naslovil kot ZOOM. V širokem spektru doživljanja sveta in sebe skozi ukvarjanje s športom bom lahko obdelal res le ozek izsek, v katerega bom usmeril svoj pogled. Kako neizmerno je življenje, mi pa se zavedamo in morda razumemo le navidez nepomembno travno bilko, brez katere ne bi bilo čudovitega cvetočega travnika! Upam, da mi bistvo ne bo ušlo in bo našlo poti do vaših oči in src.
Pri odločanju za pisanje imam tudi zelo velik pomislek. Vedno, ko kaj napišem, imam občutek, da tega ne zmorem. Nikoli mi napisano ne zveni tako kot je zvenelo v moji duši. Vedno imam občutek, da je medtem, ko sem misel poskušal preliti v računalnik, tako kot sem jo doživel, del vsebine izpuhtel, da je zapisano popolnoma nekaj drugega, kot se je rodilo v meni. Trudil se bom po svojih najboljših močeh in vztrajal, dokler bo zanimivo za vas. Pri tem mi lahko tudi pomagate. Zato ste vabljeni in imate možnost, da se oglasite s svojimi mnenji, pohvalami, predlogi, kritiko. Vaši odzivi mi bodo pomembno vodilo pri nadaljnjem delu.