Ponedeljek 10. marec
Priprave na moj prvi pravi maraton so v polnem teku. Pojma nimam, kako in kaj bo tistega pomladnega 4. maja na štartu v Gradišču. Sedaj je glavno, da dobro in z glavo garam…do sedaj rezultat še ni izostal. Še prej bo potrebno odteči kakšno štih probo na polovički in Sežana bo ravno prava stvar, kamor se bom za mastno štartnino odpravil gledat na uro.
Drugače danes malo izteka okoli hiše in raztezanje.
Torek, 11. marec
Prihaja pomlad in z njo vred bo potrebno noge malo hitreje premikati na treningih…ja na vrsti so bili, prvič letos, intervalčki na 2km.
Sicer zelo priljubljena disciplina, ki se kaj hitro lahko sprevrže v eno samo trpljenje. Zadana naloga 3:50/km mi uspe brez večjega napora. Se mi zdi, da počasi uresničujem tisto zaobljubo, ki sem si jo zadal…Šparaj se fant. Sicer s štarta še potegnem ta prvi, vendar trojica drznih, danes zastavi, zame ubijalskih 3:40 in me po 400 m prehitijo. Tem danes ne bo lahko, si mislim…in se ne motim. Mirno jih pustim mimo, sam pa do četrte ponovitve ravno optimalno segrevam svoje noge in dušo. Za zadnji dve ponovitvi skrajšam vmesni odmor in proti koncu je po moje občutek napora ravno pravšnji.
Na cilju zadnje ponovitve še malo debate, raztezanje in hitro domov po Nušo, da jo še pravočasno pripeljem na plesne, sam pa nato na krilih dobrega občutka s treninga po nakupih, kjer si vzamem čas za primerjavo cen med našimi veletrgovci…in veleumno ugotovim, da je povsod drago kot žefran.
Sreda, 12.marec
Ravno, ko zvečer pomislim na en lahkoten tek, me Nuša pokliče na pomoč. Ja takoj mi je jasno, da je naloge iz matematike danes spet za tri kamione. No po uri in pol na novo osvojiva deljenje in množenje decimalnih števil po vseh pravilih…se je splačalo in občutek je veliko boljši, kot po samotnem tekanju ponoči.
Četrtek, 13. marec
Na zbornem mestu se takoj opazi , da je skoraj celotna posadka na pripravah v Medulinu. Sigurno se bodo imeli lepo.
V okrnjeni postavi opravimo vsak po svoje še ene intervale na 3km.
Ja, ko bom velik si bom kupil en lep polar, do takrat pa bom vmesne orientacijske čase kontroliral kar preko listkov, pripetih na majico.
Tempa, ki mi ga v torek predlaga Tovariš, se držim kot pijanec plota. Na začetku se mi zdi 3:50 malce prehitro, vendar se že po drugi ponovitvi vse odvija bolj lahkotno in ekonomično.
Tam nekje na sredini treninga se nam na PST pridruži naša mala Marinka, ki pa današnje intervale izvaja z neverjetno lahkotnostjo in brez prelite kapljice znoja. Izgleda, da je končno iznašla čudežno formulo hehe… Na biciklu je tekaški trening gotovo lažji!
Za mano še en tek na podlagi katerega bom nekoč mogoče pridobil občutek za pravi tempo.
Petek, 14 marec
Tekaški počitek, drugače kar stresen dan in kortizola v izobilju…ampak bo enkrat bolje, ker delam na tem.
Sobota, 15 marec
Zjutraj malo daljši spanec, saj sva včeraj s hčerko, pozorno in do konca gledala tiste bučkote iz resničnostnega šova.
Okoli poldneva se počasi odpravim na en krog okoli Rožnika. Noge pa strašno utrujene. Kako se regenerirajo tisti v Medulinu s triatlonskim treningom, zame zaenkrat ostaja še skrivnost.
Sicer mi je danes uspela še ena stvar, na pogled majhna, ampak daje upanje, da bom počasi v sebi zbral toliko notranjega miru in časa, da bi se mogoče zdaj zopet večkrat ukvarjal s hobijem, ki me spremlja od mladih nog. Namreč, kačam v denarnici sem definitivno to popoldne za trenutek zavil vrat in obiskal trgovino z modelarskim materialom, kjer sem si nabavil baterije za model na katerem se je, skozi ta moja zadnja burna leta, nabrala res debela plast prahu. Upam, da tale reč kmalu spet žvižgala v zraku tam nekje v hribih nad Postojno.
Na novega leta dan 2002
Nedelja, 15 marec
Trening zaradi simetral, hipotenuz in tako ali drugače očrtanih krogov v poljubnem trikotniku preložim na popoldanski čas.
Ob enih popoldan se pripeljem na smetišče pred Tikvešom. Že tako ne prav prešerne volje, me pogled na smeti in ostalo svinjarijo, spravi še eno štengo nižje. Jutri si bom vzel čas in malo povprašal naokoli, kdo hudiča je odgovoren za red v tem krajinskem parku.
No, pa začnimo s tekom. Prvo uro lepo mirno na 5:00, vmes pogledujem proti oblakom, kdaj me bo začelo prati. Pa se me je oni zgoraj danes usmilil in mi v bistvu namenil idealne pogoje za trening. Po tisti sproščujoči urici še en veliki in dva mala kroga v zadanem tempu, raztezanje in gremo domov.
Sicer še enkrat ugotovim, da je dobra družba tista, ki me vleče na treninge. Takole sam, kot to nekateri počnejo dan za dnem…ne vem, zame to res nima smisla. Zato vsakemu, ki še ni probal vadbe v skupini to tudi povem in mu toplo priporočam. Ok, drugače bi bilo, če bi mi bilo v zibko položeno teči minuto hitreje na km in bi si s tem služil kruh.
Sicer me po današnjem teku prav zanima, kako bom piskal v Sežani.