Upam si trditi, da je bil včerajšnji dan pravi triatlonski praznik 3K ŠPORTA, podobno kot je za naše tekače Ljubljanski maraton. In dan potem je dan mladosti. Ta, zame tako poseben dan, želim praznovati vihravo mladostno, poln zanosa in vere v svetlo prihodnost. V svoji otroški spontanosti in nepredvidljivosti si jemljem tudi pravico, da brez globlje analize, takole še neprespan, spontano, javno pred vsemi povem kako sem vas doživel včeraj. Popolnoma se zavedam, da je to lahko zelo delikatno, vendar si to upam storiti, ker v meni resnično prevladujejo veselje, radost in ponos nad vsem kar sem včeraj doživel, obenem pa sem tudi začutil pri slednjemu od vas, da boste znali sprejeti to, kar mi leži na duši. In predvsem, zaslužili ste si to!
ANA: Natanko en mesec je, odkar si se nam pridružila na pripravah. S popolnoma novo, še neuporabljeno specialko. Bilo je, kot da bi se učili hoditi. In shodila si z velikimi koraki. Ne samo shodila, že kar dirkat si se naučila, to sem začutil že kak teden pred tekmo. Oddahnil sem si in niti za trenutek nisem podvomil vate. Vedel sem, da sta tvoja mladostna zagnanost in odločnost ob pridobljenem znanju dovolj za miren spanec. Nekaj mi sporoča, da nisi ravno mirno spala zadnje noči. Kako je bilo lepo videti tvoj mili, morda celo malo proseči in negotov pogled trenutek pred startom! Še lepše pa tvojo odločnost na začetku teka. Da ne omenim zadnjega srečanja kilometer pred ciljem. Tako divje odločno lahko teče samo mlado vihravo dekle. Edino česar nismo posebej trenirali in se je pokazalo kot tvoja največja slabost, je preoblačenje.
MATEJA: V zadnjem mesecu te nisem prav pogosto videl, tako da sploh nisem vedel ali si na startu, zato sem te bil še toliko bolj vesel, ko sem te ugledal med prihajajočimi na start plavanja. Teža plavalnega nastopa je bila zate sicer kar prevelika. Pokazala pa si, da si trdno odločena okusiti polovičko. Nemalo sem bil presenečen, ko sem te opazil na teku. In odločno si pretekla polmaraton.
ANJA: Popolna predanost prvemu polironmanu te vodi že celotno sezono. Ničesar ne prepuščaš naključju. Vse je bilo optimalno pripravljeno. In zanesljivo si, na moje veliko zadovoljstvo, tudi izjemno uspešno zakravlala preizkušnji naproti. Bravo Anja! Kolesarila si kot sva se dogovorila. Oddahnil sem si, ko sem videl tvoj lahkotni, poskakujoči korak na začetku polmaratona. Tako sva si oba želela optimalnega teka na meji tvojih izjemnih sposobnosti, pripravljenosti in motiviranosti! To je bila tudi dovolj realna računica, saj si se doslej vedno izkazala kot izjemno zanesljiva v zaključnem teku. Na polovici polmaratona je bil tvoj korak še vedno izjemno prožen, izraz na obrazu pa je nakazoval, da prihaja najtežji, resnično garaški del. Kot vedno si šla visoko motivirana do konca. Odlično za prvič, vendar morda za kanček počasneje, kot sva si oba tako vroče želela. Tako pa bo tvoj tek na zgornji meji mogočega počakal na naslednji izziv.
ALEŠA: Zate lahko mirno rečem, da niti trenutek nisem podvomil v zmago. Ves čas sem vedel, da si sposobna opraviti polironman in da boš to tudi suvereno storila. Lahko bi ti tudi zelo natančno napovedal končni čas. Natančno vem, kaj si doživljala zadnje dneve in prav vesel sem, da si uspešno šla čez negotovo obdobje dvomov in skrbi. To je kljub vsemu tako lepo in neponovljivo obdobje. Popolnoma razumem tvojo odločitev, da si želela biti zadnjo uro teka sama. Z lahkoto se tudi vživim v tvoj tako enkraten prihod v cilj. Veliko smo brez besed povedali, kaj si o tebi mislimo tudi vsi, ki smo te pospremili preko ciljne črte. Kapo dol, Aleša!
KAJA: Ti si že prava rutinerka. Zanesljiva, kot lepo utečen mehanizem, ki deluje do potankosti, ko je to najbolj potrebno. Visoko motivirana, pa ne zaletava. Z visokimi zahtevami in odgovorna do sebe, pa še vedno dovolj sproščena. Zgodi se ti da včasih padeš, vendar mislim, da ti vsak tak zdrs nazaj pomeni pravzaprav zalet, da se naslednjič dvigneš še više. Vsi dvomi in skrbi so na tekmi v trenutku odpadli. Od starta do cilja si oddajala samo veselje, radost, ponos. Prav nič se mi ni bilo potrebno spraševati in se bati kako boš izgledala, ko boš naslednjič pritekla mimo. Perfektno si delovala. Popolno sliko je skazila samo ena podrobnost, na katero pa nimaš prav nobenega vpliva in se je zgodila že pred davnimi leti. Kako bi bilo namreč lepo, če bi ti bilo naklonjeno roditi se tri tedne prej! Saj danes to ne velja več. Še včeraj pa bi bilo tako fajn!
NATAŠA: O tebi sploh ne vem, kaj naj zapišem, da bo dovolj realno izrazilo vso tvojo veličino in moje spoštovanje. Izjemna šampionka si, ki ji ni para pod nebom. Težko zapišem, da si tekmice prehitevala kot za šalo, saj prave tekmice pravzaprav nisi imela. Kdo bi sicer lahko namignil, da Nataša z levo roko žanje to kar ji je dala narava. Dovolj dobro poznam ta šport in dovolj dobro poznam tebe, da natanko vem, kako si moraš priboriti prav vsako sekundo, za katero si hitrejša od ostalih.
ALEŠ: Najbolj všeč pri tebi mi je, kako iz leta v leto zoriš v tekmovalnem smislu. Včerajšnja tekma je bil še en velikanski korak naprej na poti zorenja. Najbolj ponosen sem bil, ko sem te srečeval na teku in si bil vedno enako razpoložen in se vate ni plazila utrujenost, apatičnost in odsotnost, kot se je to kdaj v preteklosti. Edino, kar si želim je, da bi prigaran občutek za intenzivnost tekmovanja v odvisnosti od tekmovalne razdalje znal tako mojstrsko izpeljati tudi na naslednjem triatlonu. Držim pesti zate!
IZTOK: Zelo jasno je bilo opaziti, kako lepo ti je bilo po tem novem doživetju. Lahko rečem da si tekmoval, vsaj zame, povsem po pričakovanjih. Na kolesu si si mimogrede, ko si iz zagate rešil Ano, prislužil še nagrado za fair play. Bravo! Tek je sicer postregel s čisto novim izzivom. Predstavljam si, da ti je bilo izjemno težko, natančno pa vem tudi, da so bili vsi napori pozabljeni in so se vsi morebitni dvomi stopili v nič, ko si prišel v cilj. Še bolj verjamem, da je že danes prisoten samo velik ponos nad doseženim in sreča za bogato izkušnjo, ki bo za vedno ostala in postala del tebe.
ROBERT: Doživljam te kot izjemno pozitivno presenečenje. To si upam zapisati kljub temu, da si po tekmi deloval povsem mirno, kot da bi ravno prišel z okrepčilnega sprehoda. Ne poznam natančno tvoje športne zgodovine in vseh rezultatov, z veliko mero gotovosti pa lahko mirno zapišem, da je tvoj končni tekaški rezultat, ki zaostaja za rezultatom solo teka za veliko manj kot 10 minut, pravi podvig. In ob tem mirno lahko zapišem: Robert, iz pravega testa si!
PETER: Poskrbel si za pravo presenečenje. Od tebe sem jih sicer že navajen z maratonov. Tokrat je prišlo iz drugega konca. Predstavil si se v popolnoma novi kolesarski formi. Verjamem, da to ni naključje, ampak predobro vem, da je to plod pametnega treninga. Vsekakor imaš sposobnost svoj maksimum pokazati ravno v trenutku, ko je to najbolj pomembno. Zelo pomembna sposobnost! Na naslednji tekmi pa bom maksimalno stiskal pesti, da ti uspe pokazati vse svoje sposobnosti obenem na kolesu in teku.
BENO: Zame si bil vedno vsaj mala neznanka, od včeraj naprej si bistveno manjša. Nikoli nisem dvomil v tvoje sposobnosti, večkrat pa sem se spraševal kako boš odreagiral na tako dolgi preizkušnji. Ti pač nisi nekdo, ki bi na treningih z lahkoto požiral ogromno število kilometrov. Vsekakor pa se ob vsakem, ki ga imaš za nalogo, temeljito vprašaš po smislu in cilju in ga opraviš samo, če najdeš dovolj trdnih argumentov »za«. Brez dvoma si se največkrat pravilno odločil, saj si nadvse uspešno opravil z vsemi pastmi, na katere si naletel ob pripravi na tekmo. Tudi med tekmo si se dobro odločil, o čemer priča konstanten tempo teka, kar glede na pomanjkanje podobnih izkušenj sploh ni mačji kašelj.
MATEJ: Veliko sva si povedala v preteklih dneh, saj sva bila praktično neločljiva. Hvala ti za izjemno družbo! Vesel sem, da ti je popolnoma uspelo stopnjevati formo in si najboljšo pokazal ravno na tekmi ter svojo dobro pripravljenost kronal z zelo uravnoteženim nastopom. Tekmovalno zrelost kažeš tudi z optimalnimi taktičnimi odločitvami med tekmo. Ne bi veljalo pozabiti, da si bil na kolesu med »našimi« najhitrejši. Tudi sama priprava pri tebi poteka popolnoma nestresno, kar bi lahko bil svetal zgled slehernemu med nami.
ANDREJ: Ko sem te gledal, me je večkrat prešinila misel: važno je sodelovati in ne zmagati. Pa nikoli nisi v tej smeri govoril, samo tako nazorno to živiš. Sedaj, ko si tudi zmogel, sem prepričan, da še bolj čutiš, kako lepo je biti zraven. Tak način sprejemanja športa je bila zame sicer prava neznanka. Šele sedaj pa vedno bolj čutim, koliko se moram od vas še naučiti. Hvala Andrej za to prijetno izkušnjo. Z veseljem bom ponovno tvoj navijač.
GREGOR: Nemalo težav si imel pri uglaševanju telesa na tekmovanje. Izjemno si zmogel odvrniti vse težave, ki so se pojavljale v obliki raznih poškodb. Posebej občudujem, da te ovire in težave ne zamajejo in vržejo iz začrtane smeri. Ob minimalnem vložku si več kot potrdil razkošen talent. Pri tebi me še posebej navdušuje izjemna učinkovitost na samem tekmovanju, ko si vedno sposoben prikazati svoj najboljši obraz. Srčno si želim, da bi ti uspelo preko optimalnega treninga, ki si ga še lahko privoščiš, podobno opraviti tudi na daljši razdalji. Izziv je vreden maksimalne koncentracije.
MARJAN: Danes, ko pregledujem rezultate, ugotavljam, da si zelo učinkovito plaval. Malo rutine ti manjka še pri preoblačenju. Da bi to izboljšal, ti ne bom solil pameti, si že dovolj star! Vseskozi mi je bilo jasno, da boš s preizkušnjo suvereno opravil brez večjih težav. Seveda sva si oba želela morda tudi kanček hitrejšega teka, prepričan pa sem, da si kot vedno vložil svoj maksimum. Ob tvoji siceršnji visoki stopnji uspešnosti, ti piljenje tega segmenta tako ostane lep izziv za prihajajoče tekme.
ARTUR: Pri tebi ostanem s komentarjem kar v zadregi. Medtem, ko smo drugi pilili formo, si bil ti daleč od vsake možnosti, da bi se sploh lahko približal bazenu. In glej ga zlomka, plaval si najboljše, kar sem si sploh lahko predstavljal. Kot trener sicer ne morem reči, da se da uspešno nastopati tudi brez treninga. Tebi je to tokrat do neke mere uspelo. Ali pa nemara zate velja rek: Vse je v glavi. Ti si jo prav gotovo imel na pravem mestu cel čas tekme. Za višje cilje pa bo vsekakor potrebno še pljuniti v dlani. Srečno!
DRAGO: Vsekakor številka ena med nami. To je bilo videti že na treningih, v pripravah na tekmo in seveda tudi pri rezultatu. Prav ničesar ne prepuščaš naključju, vsega se lotiš skrajno temeljito in odgovorno. Za kanček več sproščenosti bi morda včasih lahko delovalo zelo pozitivno. Kljub temu, da si bilo najboljši, pa si upam napovedati, da še zdaleč nisi pokazal vsega. Prepričan sem, da na plavanju izplen ni bil optimalen glede na pripravljenost. Ko sem te videval na teku, sem se čudil tvoji lahkotnosti in sproščenosti, ki ni kopnela in izginjala, kot je to navadno pri podobnih dolgotrajnih naporih. Povsem jasno mi je, da bi ti srce dopustilo večji napor. Ozko grlo se je tokrat pokazalo v mišicah, ki so rahlo nasprotovale višjim hitrostim. Rešitev tega problema se prav gotovo kaže kot velik izziv.
TONE: Pri tebi mi resnično ni bilo popolnoma jasno, kako boš opravil. Izkušnje z lanskih triatlonov so mi povzročale nekaj skrbi. Obraz pa se mi je prvič razjasnil že, ko sem te videl po prvi polovici plavanja. Kar nisem mogel verjeti svojim očem! Prihod s kolesa je bil v okviru pričakovanega. Popolnoma pa si me navdušil s svojim tekom. Brez kakšnega posebnega spoštovanja si se pognal na pot s srečnim izrazom na obrazu, ki mi je morda povedal še več kot hitrost teka. Ko sem te videl na polovici teka, mi je postalo jasno dvoje: Tone je res faca in no ja, saj vem, da mu bo šlo za nohte proti koncu, pa nič zato, sam se je tako odločil. Vedel pa sem tudi, da se boš skozi težave prebil kot zmagovalec. In tako se je tudi zgodilo. Napredek od lanskega leta pa je tako velikanski, da sem strašansko ponosen, da sem lahko zraven.
ROK: Prava odločitev se mi zdi, da si bil z nami v Medulinu, kjer si se izjemno dobro vklopil v treninge. Drugič si se ponovno izkazal za pravega, ko si uspel stisniti zobe in si se pojavil na startu. Sam vodni nastop je bil za oceno odlično, tudi na kolesu si uspel do maksimuma izkoristiti trenutno pripravljenost. Na teku mi je bilo prav prijetno gledati lahkotnost, s katero si premagoval kilometre. Predvideval sem sicer, da si se boril s težavami, ki pa si jih uspešno premagal. Ne morem si kaj, da ne bi izrazil svojega pričakovanja, da boš našel v triatlonu nove izzive in cilje in nadaljeval na komaj začeti poti.
BORIS: Niti za trenutek si nisem delal kakšne posebne skrbi, kako je s tabo. Tako nezahteven in nekompliciran si, vendar nadvse pozitiven in srečen videti ob tem kar počneš. Nobene panike, dvomov ni čutiti pri tebi. Točno se zavedaš svoje naloge, sposobnosti in natančno poznaš pot za dosego zastavljenega cilja. Že sedaj se veselim zate ob realizaciji naslednjih triatlonskih izzivov.
GORAZD: Velikokrat se sprašujem, od kje jemlješ motivacijo za trening ob vsem ostalem, s čimer se trenutno še ukvarjaš. Izjemna disciplina pri plavalnih treningih je bila poplačana z odličnim časom. Ves čas nastopa je bilo pri tebi čutiti ogromno pozitivnih čustev, ki se jih pri vsakem tako zelo razveselim. Res znaš prijaznost vračati s prijaznostjo. Naj se ti ob tej priložnosti opravičim, da te včasih pokličem z bratovim imenom. Včeraj mi je tudi postalo jasno, zakaj se mi to dogaja. Med tekmo sem namreč odkril, da sta si v marsičem močno podobna. Gorazd, zate si nekako mislim, da si ravno na začetku neke nove poti, ki je ne boš zapustil tako kmalu. Vso srečo ti želim!
BOBI: Pri meni vzbujaš občutke dobre duše, ki je vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Izredno predan si izbranemu cilju, ki mu brez dvoma slediš. Morda bi ti lahko pri tem včasih priporočil malo zabušavanja in več sproščenosti. Vsekakor bi si lahko na tekmi privoščil kanček večjo intenzivnost na kolesu. Odtekel si optimalno. Rezerva se je prav gotovo pokazala v vodi. Dovolj izzivov, tako da sem tudi pri tebi skoraj prepričan, da ne bo ostalo pri tej polovički, temveč se bodo kmalu pridružili novi športni izzivi.
3K SRCA: (Maša, Saša, Tjaša, z obema Andrejema in vsemi ostalimi spremljevalci). Celoten dogodek ste navdihnile s prav posebnim šarmom. Da ste izjemne, mi je bilo jasno že prej, da pa se boste tako vklopile v za vas – čeprav ste super športnice – novo sceno, pa me je povsem prevzelo. Prepričan sem, da ste prav vsakemu tekmovalcu k doživetju včerajšnjega dne pridale neko dodano vrednost. Svoje delo ste opravile briljantno. Samo želim si lahko, da bi vsi skupaj znali to, kar se je včeraj zgodilo povsem spontano, v bodočnosti še nadgraditi.
IGOR: Že vnaprej sem skoraj do potankosti vedel, da me čaka precej naporen konec tedna. Vendar se sploh ne doživljam kot nekdo, ki ima presežek energije in jo nesebično trosi naokoli. Ravno nasprotno se mi dogaja. Vikend sem preživel kot v transu. Kot da bi bil priklopljen na infuzijo, ki mi od vsakega od vas sproti doteka in me polni z življenjsko energijo. Sploh vam ne znam povedati koliko dobim od vas. V takih dneh imam še posebej jasen občutek, da svoje življenje živim neverjetno polno. Vse to, kar se je dogajalo, sem nekako že velikokrat doživel. Vendar vsakič ponovno občutim kot da bi bilo prvič. In to se mi zdi največja vrednota.