Ponedeljek, 2. junij
Kolo 45 km
Sicer sem na dopustu, pa še vedno hodim zjutraj za dve uri v službo. Res sem utrgan, ampak ni mi uspelo zaključit enih kopij, doma pa se že mora začet adaptacija. Za nameček me še pritisnejo z rokom in sicer do srede. Letos sem imel takih šokov že veliko. Mora bit do takrat, k sreči so vsi prvi poskusi uspeli, čeprav je včasih težko zadet patino staro 2000 let.
Malo sem se pa tudi naučil zdržat take strese in mirno se lotim dela na kopijah. Ko jih takole pogledam se mi zdijo stare dva dni, tako kot tudi so, pa kaj zdaj tukaj blafiram. Seveda z leti vsak razvije do svojega dela bolj kritičen odnos in večkrat vidim, da preveč kompliciram. Ko pokažem naročniku original in kopijo v večini primerov najprej potrkajo po predmetu, da se prepričajo kateri je pravi. Mogoče bi pa lahko v kopije začel dodajat še kaj težkih materialov, tako da bi tudi po teži in zvenu potrkavanja odgovarjali originalu. Potem jim dam kopijo original pa prodam za mastne denarje na črnem trgu. Pa ne to okoli govorit, me še zaprejo.
Čas me priganja in zaželim si, da bi bil tak mojster, da bi si skopiral kakšen mesec, teden ali pa vsaj dan, čisto tak navaden nič poseben tak za oddih. Na hitro operem čopiče in na kolo proti Dragi na Igu kjer pomagam pri kiparski delavnici. Kadar je preveč stvari probam vplest neke vrste trening v svoje obveznosti in tako tja in nazaj naredim 45 km. Saj mi ni treba omenit še popoldanski trening z različnimi lopatkami po mešanici vode in cementa.
Torek, 3. junij
Zbudim se, da bi šel na plavanje, pa najprej zaradi utrujenosti mislim odit samo za eno uro, potem pa sploh ne grem. Zavem se, da rad plavam in mi je žal da ne grem na bazen. Vem tudi da nisem fanatik, kot si morda kdo mislil, ko zve, da ob 6 zjutraj plavam. Človek je že tako ali tako nagnjen k lenobi in kam nas bo še pripeljal tehnološki razvij, ko si lahko vse pritipkamo iz naslonjača, naročimo preko spleta. Čez petsto let bodo imeli vsi velike glave in močno mišičaste prste na rokah od tipkanja in pritiskanja na daljince. Samo tam bo ena ločina, ki bo morda zgledala kot sekta, z enakomernimi dimenzijami telesa (po današnjih merilih) in bo častila nek kult gibanja, kakšni naši potomci, ha. Pa šalo na stran, lahko smo veseli da nam uspe premagat lenobo in se spravimo gibat. Tako se mi zdi, da preko gibanja uspemo poseči še v druge včasih bolj odmaknjene dimenzije človeškega bivanja. Kot je že Maša omenila, lahko enakomerno gibanje, pa ne mislim samo teka, pripelje do globoke koncentracije preko katere človek začuti stvari, ki jih v vsakodnevnem življenju preglasi hrup, ki prihaja iz okolice in od naših čutov, ki se ujamejo na dražljaje iz okolice. Dih je tudi gibanje in eno prastarih poti do teh stanj, ki se ga v vsakodnevnem vrvežu zelo redko zavemo. Pri naših treningih je dostikrat naš partner in moramo ga upoštevat, konec koncev je najbolj pomemben za življenje in je vedno z nami. Opala kam sem zataval. Seveda nič nisem iz vode gledal, plavam čisto v napačno smer, kje zdaj tista boja!
V službi malo postaram kopije in odhitim na kiparsko delavnico. To je ena mednarodna prireditev, za katero sem dal idejo in sicer izdelava portreta v raznih tehnikah. Sodelujejo pa ljudje s posebnimi potrebami. Moja žena dela v takem zavodu in kot kipar sem se vključil v delo z glino. Z enim fantom z Madžarske nama je uspelo naredit dober portret v glini naravne velikosti. Ko bo organizirana razstava, bo sigurno eden od izdelkov na razstavi, še prej pa bo treba glino še spečt.
Na pol dneva sem že utrujen, pa me čaka še moj betontlon. Zmanjka mi cementa in to mi prepreči odhod na trening, ker moram po dodatne vreče. Vidim vas kako se ogrevate, ko se peljem gor po Večni poti. No jaz sem naredil 10 po 30kg 3x. Ponoči se vlije kot iz škafa in hodim gledat, kaj bo voda naredila moji vodoravni stvaritvi, ki sem jo zaključil malo pred mrakom. Pa je bilo vse OK.
Sreda, 4. junij
Dan za oddajo kopij in dan da malo predahnem.
Četrtek, 5. junij
Plavanje 1,30h – 3,5 km
Tek 0,50h
Moker dan. Zjutraj, ko se odpravim na plavanje, močno dežuje in za trenutek pomislim, da bi se odpeljal s kolesom kar v neoprenu. Ma ne to ne bi bilo primerno, imam na prsih natisnjena svoja dva sponzorja in še znak našega kluba. Si me predstavljate ob 5,45 po Čopovi v neoprenu na kolesu! Pobrskam po škatlah (še vedno imamo vse po škatlah) in najdem kolesarsko palerino. Pa ni dosti pomagalo, sem bil moker po rokah, nogah in glavi od dežja, pod palerino pa od potu. Prvič moker. Na bazenu nas je pet, štirje smo bili še bolj mokri kot ponavadi, ker je ves trening deževalo, eden je pa bil pod marelo. Drugič moker. Po treningu podobno kot ko sem šel na trening. Tretjič moker. Doma moram v atriju še kar nekaj brklat, ves čas dežuje, kaj sem? Četrtič moker. Na treningu teka je toliko vlage v zraku, da sem spet ves moker že petič. Doma pot tušem spet voda, šestič. Pa opazim, da mi med prsti nekaj raste, nič čudnega saj smo žabarji. Ne vem, če me ne bodo diskvalificirali v Celovcu, če bom plaval z naravnimi lopatkami?
Petek , 6. junij
Plavanje 1,20h – 3,4 km
Tek 0,30 h
Da mi res ne zraste kožica med prsti se na bazen odpeljem z avtom. Opazim da je bolečina v vratu samo še spomin in pogumno delam brazdo ostalim za mano. Na koncu treninga še 300 na vso moč. Kaj takega še nisem poskusil. Nasploh ne grem nikoli do konca na moč, tudi na teku ne, sploh pa ne na kolesu, kjer se še ne poznam dovolj in ne vem koliko zmorem. Pa vseeno zaplavam na polno v zadnjih 300 m. Žgeva ga z Robertom, a ko pogledam pod vodo v sosednje špure ni opazit ohrabrujoče razlike, oni brez napora drsijo mimo, čeprav me že bolijo roke in primanjkuje sape. Kljub temu sva zadovoljna, ko naju pohvali trener.
Potem čez dan narobe ocenim suho–dežne intervale, večkrat moram na hitro pokrit ali odnest stvari v stanovanje. Ko neha deževat se spet lotim dela, upam da bo vreme zdržalo, pa ne zdrži in tako sem ob trening kolesa. Zvečer se samo odpravim na pol urni tek, da mišice resetiram od nenehnih počepov in čudne drže na lojtri.
Sobota, 7. junij
Tek 1h
Imam optimistični plan za soboto, pa se na čuden način utrudim od kupovanja materiala po tehničnih trgovinah. Vmes seveda vržem oko še na vrata in ploščice, kjer mi prodajalec tako mimogrede naloži na rame nekaj utrganih cen. A naj imam protivlomna vrata skozi katera še slon ne more. Ma težko verjamem da bo edini slon v Sloveniji ušel iz živalskega vrta in našel ravno moja vrata. Sem opravil s protivlomnimi vrati. Čez dan se spet menjava vreme, tako da spet ne grem na kolo, samo zvečer za eno uro na tek.
Nedelja, 8 junij
Tek 2:25 povprečen pulz 151
Danes sem tekel s samimi Ironmani. Imel sem občutek, da tečem s starejšimi brati in prav vesel sem bil, da so me vzeli s sabo. Mi je kar uspelo jih sledit, samo na koncu sem zavil 20 minut prej domov, ker sem bil pošteno dehidriran, pa tudi ves čas sem tekel na zame kar visokem pulzu.