PONEDELJEK, 11. AVGUST
Plavanje cca 1:00, 2,4km

Ponedeljek se kot dan počitka ne obnese. Ponavadi se že dopoldne zgrnejo na kup oblaki, ki pretijo z neprijetnimi obveznostmi. Včasih so prav preteče nevihtni. S Fio se odpraviva pred plavalnim treningom na obisk k Lauri, Zali, Vandi in Tonetu na obisk. Že od 5h me neumorno priganja z »Kdaj greva?«. Časa ni veliko, zato komuniciramo en preko drugega.

Predvsem Fia, ki je zelo glasna. Po večerji s Tonetom odhitiva na bazen, dekleta se nam bodo pridružila kasneje. Nekje med plavanjem, ob tem ko zajemam prepotreben zrak ugotovim, da Fia teka ob bazenu in maha plavalcem. Med visokim komolcem probam pomahat nazaj, vendar ni nekega efekta. Na koncu bazena, ko lovimo sapo, priteče še Fia in mi naznani prisotnost ter zaskrbljenost, ker me je iskala, pa ni vedela kakšne barve kapo imam. Kaj se je potem dogajalo ve Vanda, ki jih je prostovoljno, za kar sem ji zelo hvaležen, nadzirala.

TOREK, 12. AVGUST
Tek 0:54:44, 11,1km

Marjan me vabi na veslanje, pa se raje odločim za tek. Današna norma je 6 krogov v Mostecu. Veliko število se nas je zbralo in razmere na našem tekaškem poligonu so podobne zastojem na slovenskih avtocestah. Kar nekajkrat slišim sprehajalce ko govorijo o stampedu in se s strahom v očeh umikajo na rob ceste. Če se bo splošni trend ukvarjanja s tekom nadaljeval v tej smeri, bo kmalu potrebno uvesti pravila obnašanja na tekaških progah. Morda bomo pa morali nositi drese s smernimi kazalci, žmigavci po domače. Šest krogov mine hitro in počutje je odlično. Zadovoljen se odpravim domov.

SREDA, 13. AVGUST
Plavanje cca 1:00, 2,4km

Danes se valim samo po sestankih. Zjutraj sem še verjel, da se bo izšlo tudi za trening kolesa. Vseeno je dan glede na občutek uspešen. Velikokrat , ko nekako ne slišim, kaj mi pravijo občutki in si želim vse razložiti do zadnje malenkosti, kaj spregledam. Ali pa si rečem saj bo šlo, pa čeprav nekje globoko v sebi čutim, da bodo problemi. Tudi na treningih leti, ko je občutek dober, včasih pa se vse vleče. Tudi današnje plavanje je bilo naporno. Med vajami plavam bolj pod vodo kot po njej. Potem pa še 1000m v kosu. Po 50m ugotovim, da bo bolje če plavam kot zadnji in kaj kmalu plavam sam v svojem tempu. Doma z Domi ponovno premlevava, kaj vse si bo potrebno ogledati v Londonu. Vsi trije se zelo veselimo krajših počitnic.

ČETRTEK, 14. AVGUST
Tek 1:11:45, 15,1km

Še zadnji službeni opravki. Brskam po internetu za pomembnimi informacijami, ki jih bomo potrebovali v naslednjem tednu. Ravno pred treningom se zgodi Fii manjša nezgoda, tako da prvi krog treninga zamudim. Princeska svojega navdušenja nad potovanjem ne more krotiti in tako je koncentracija premajhna. Upam, da jo poškodba ne bo preveč motila pri hoji. Ko se po vrnitvi na parkirišče ogrejem, prva skupina ravno preteče prvi krog. V treh preostali krogih za maratonce opravim svojo kvoto. Zadnji krog je hiter vendar uspem zdržati do konca. Doma je potrebno še potolažit Fio, da bo vseeno lahko šla na pot, čeprav izkoristim vse skupaj, da ji že ne vem katerič pridigam o poslušnosti in zavedanju. Pa ne vem če sploh sliši. Če se spomnim sebe, je bilo isto.

PETEK, 15. AVGUST
Najprej malo opravicilo ker nekaj naslednih dnevnih porocil ne bo imelo sumnikov. Posiljam jih namrec iz Londona, z ene od masin v Apple store.

let v London

Ze navsezgodaj se zacne norisnica. Potrebno je spakirati se nekatere stvari. Fia zacenja svojo mantro “Kdaj gremo?” Se dobro, da sprasuje se kaj drugega drugace bi se nama z Domi zmesalo. Pravocasno se uspemo odpravit od doma in kaj hitro smo na letaliscu Ronci od koder letimo na nase dolgo pricakovane pocitnice. Vsak od nas treh ima neka svoja pricakovanja. Sam si zelim predvsem ponovno cutiti utrip tega mesta, videti kaksno dobro razstavo, in seveda narediti nedeljski trening v Hyde parku. Vzlet je bil kar tresoc. Na moje zadovoljstvo me take stvari prej zabavajo, kot pa, da bi mi nagnale strah v kosti. Tudi Fiin nasmeh potrjuje, da se neizmerno zabava. Se dobro, da mora biti pripeta na sedezu, drugace bi jo lovil po celem letalu. Let mine hitro in po nekajminutnem cakanju za vstop v Veliko Britanijo z osebno izkaznico Smo ze na vlaku za London. Kako se casi spreminjajo. Spomnim se se kako sem z rdecim pasportom stal v vrsti in vdano cakal z vsemi preostalimi narodi, ki jih svet tretira kot tretje. In koncno London. Vonj podzemne zeleznice, potrebna orientacija, PLEASE STAN ON THE RIGHT, MIND THE GAP. Kaj hitro nas potegne. In vsi trije uzivamo. Kmalu se sprehajamo med mnozico turistov, sproscenih Londovcanov, ki stojijo pred pub-i in pijejo svojo pinto Ginnessa. Na vecerjo zavijemo v Sohu, v eno zelenjavno restavracijo. S prehrano tu res ne bo tezav. Ne morem verjeti, kako cas mineva. Ura je ze enajst, ko se kljub temu, da se peljemo ze proti hotelu, ustavimo se na Trafalgar-ju, kjer napol plesna, napol akrobatska skupina, predvsem pa zabavljaska izvaja predstavo v sklopu spremljanja olimpijskih iger v zivo. Ne mores verjet koliko ljudi kljub pozni uri sedi, stoji in gleda. V Ljubljani se jih toliko zbere morda na Maratonu. 

SOBOTA, 16 AVGUST
veliko hoje

Zbudim se ze ob 5h. Ne pomnim kdaj nazadnje nisem spal zaradi vznemirjenja (malo tudi zaradi ne najboljse postelje). Se v St, Poeltnu pred tekmo sem bolje spal. Ob 5.30 sem ze v Hyde Parku. Sem in tja kaksen sprehajalec, posamezen tekac in pa veliko veveric. Te zelene oaze so za mesto tako zelo pomembne. Kje bi se pa mi mucili gor dol ce ne bi bili Roznika. Nic teka, le sprehod, bom naredil trening jutri. Ko se vrnem, zbudi se princeski in zacne se veselo zivljenje turista. London eye je prvi izbor. Fia si tako zelo zeli na veliko kolo. Kljub fantasticnemu razgledu je malo razocarana, saj je mislila, da bo bolj podobno zabavi v luna parku. Pa ogled ostalih turisticnih zanimivosti, na koncu se National Gallery. Se nekaj za mojo duso. Ljudi je v galeriji skoraj vec kot na cesti. Tako kaj hitro pobegnemo saj ni pravega miru, da bi uzival v delih velikih ustvarjalcev.

NEDELJA, 17 AVGUST
Tek, 0:42:13, 10.0 km + iztek

Navsezgodaj (kot vsako nedeljo) se odpravim tec. Tokrat je okolica drugacna. Mesto se se ni v celoti prebudilo. Nekaj tekacev zamaknjeno opravlja svoj ritual. Zastavim hitro, kot mi je narocil Igor (upam da sem prav razumel) Dva kroga (drugi malo krajsi) okoli Hyde parka. Kar letim od navdusenja. Kljub temu da izgleda vse bolj ali manj ravno, je pot razgibana. Cisti uzitek.

Dopoldne prezivimo v ogledu Camden towna, kjer se klub potrosniski naravnanosti zelo zabavamo. Stojnice so polne raznorazne sare med katerimi se najde kaksen zelo originalen in zanimiv izdelek. Fii kupim (morda bolj sebi) leseno sestavljivo kocko. Jasno ko jo razstaviva jo ne znam vec sestaviti v prvotno staneje. Kljub temu da sem zvecer poskusal kar nekaj casa, je se vedno v razsutem stanju.

Popoldne ponovno ogled znamenitosti, tokrat s poudarkom tudi na moderni arhitekturi. S Fio se malo loviva po parku, ko se zvrnem kolikor sem dolg in sirok cez stopnice namenjene sedenju. Ze tako utrujene noge, katerim se pozna jutranji tek, utrpijo se dodatne odrgnine. Domi s samo smeje moji nerodnosti.