Ime in Priimek: Aleš Dolenc, 1960

Končani Ironmani: Celovec 2017

Ali v prihodnosti načrtuješ še kakšno udeležbo na Ironmanu? Da

Kako se spominjaš svojih začetkov v triatlonu in kaj te je vzpodbudilo za nastop na Ironmanu?

Triatlon klubu 3k sem se pridružil bolj slučajno, brez misli na triatlon. Rad sem tekel, imel sem že nekaj udeležb na maratonih.

S kolegom, ki je tudi tekač, sva nekoč na službeni poti premlevala tekaško tematiko in je omenil, da hodi na plavanje v organizaciji triatlon kluba. Ker smo doma ljubitelji morja in vsako poletje uživamo v podvodnem ribolovu, se mi je to zdela kar dobra ideja. Na prvem treningu je sledil šok, ko je simpatična trenerka za začetek ukazala 300 metrov plavanja za ogrevanje. Bil sem prepričan, da se šali, ali pa namenoma zaje… novinca. Sledile so neke čudne vaje, bolj sem se utapljal kot plaval, popil pol bazena. Toda moja trma mi ni pustila odnehati. Če zmorejo drugi, bom tudi jaz. Počasi sem le za silo splaval.

Tako sem prve dve leti le plaval, bilo mi je čisto všeč in dovolj. Nadaljeval pa sem tudi z maratoni, bil v Berlinu in New Yorku, lotil sem se tudi gorskih maratonov. Ob poslušanju zgodb o triatlonu, kibiciranju kolegov in Igorja, kdaj se bom lotil tudi triatlona, je padla odločitev za investicijo v cestno kolo.  Že veliko let sem imel gorsko kolo, s katerim sem krožil po okoliških hribih, raziskoval stranske poti, cest pa nisem maral. Udeležil sem se prvih priprav v Dugi ”Dolgočasni” uvali, kjer mi je v spominu najbolj ostal prvi klanec od hotela. Na kolesarskih turah po istrskih cestah je bilo prav simpatično, le moj ego ni prenesel, da sem v koloni zadaj dihal na škrge, spredaj pa sta Marjeta in Marta mirno čebljali, kot bi se sprehajali po parku. Preklemanski babi, ko bi bili vsaj tiho, ko sta navijali zame očitno prehud tempo!

Padla je odločitev za udeležbo na prvem  Olimpik triatlonu v Velenju. Meni in moji najboljši navijačici je najbolj ostalo v spominu plavanje. Stalno sem izgubljal smer, po jezeru so me organizatorji s čolni lovili in me usmerjali. Iz vode sem se prikobacal krepko zadnji, ampak v spremstvu čolna. Nekaj tekmovalcev sem polovil že na biciklu, še več na teku. Glavno presenečenje pa je sledilo ob podelitvi nagrad. V močni kategoriji treh nekategoriziranih tekmovalcev nad 50 let sem zmagal. Prva tekma, prva zmaga!

Padla je odločitev za prvo polovičko v Puli. Priprave mi je zagrenila poškodba mečne mišice, še dva tedna pred tekmo nisem mogel preteči niti kilometra. Do neke mere se je poškodba sanirala in je s stisnjenimi zobmi šlo. Naslednje leto je bil nepozabni swim-swim-swim dogodek ponovno v Puli.

Dve polovički sta bili torej za mano, zakaj ju ne bi sestavil v celoto?

Kakšni so bili tvoji glavni motivi, da si se odočil za nastop na Ironmanu?

Nisem več rosno mlad, sedaj vem, da sem se s triatlonom začel ukvarjati prepozno. Dokler še zdravje služi, je treba pohiteti in se vpisati tudi med prave Ironmane. Že pred leti sem šel kot navijač na dogodek v Celovcu in že takrat sem si rekel: tole boš pa enkrat poskusil.

Udeležbe na ostalih prireditvah, predvsem na ultra trailu v Istri, lansko leto na 110 km, letos na 170 km, so mi dali dodatno samozavest in korajžo. Postavil sem si za cilj, da bom letos Ultra&Iron.

Koliko ur tedensko povprečno nameniš ali si namenil/a za trening pri pripravi na Ironmana? 10-15

Kakšen pomen ima, ali je imelo članstvo v triatlonskem klubu pri doseganju tvojih Ironman ciljev?

Brez 3K-ja, žirovskih kolegov, skupnih priprav, vzgledov ostalih, ki so zmogli, mi ne bi nikoli niti na kraj pameti padlo, da sem sposoben za podobne dosežke. Ko sem začel, so se mi vsi v klubu zdeli nedosegljivi supermani. Vendar, korak za korakom napreduješ, meje in tabuji padajo. Na koncu se zaveš globokega pomena, sporočila  in resnice v uradnem sloganu Ironmana: Anything is possible.

Če hočeš postati Ironman, moraš imeti veliko:

(označi strinjanja s trditvijo, pri čemer 7 pomeni popolno strinjanje, 0 popolno nestrinjanje)

odločnosti in vztrajnosti7
poguma2
denarja2
časa4
fizične moči in vzdržljivosti6
razumevanja in podpore med bližnjimi6
sposobnost usklajevanja svojih obveznosti6
veselja do triatlona5

Pogosto pa so Ironmani tudi malo:

(označi stopnjo strinjanja s trditvijo, pri čemer 7 pomeni popolno strinjanje, 0 pa popolno nestrinjanje)

egoistični5
zakompleksani1
mazohistični3
častihlepni1
(pre)agresivni2
čudaški4

Najlepše pri Ironmanu je:

Doživeti vzdušje proti koncu, ko se bližaš cilju, ko sicer trpiš, a si že trdno prepričan, da boš zmogel, da ti bo uspelo. Začneš se zavedati, kaj si storil, kaj je za tabo, da sta trud in odrekanje poplačana. Adrenalin kar šprica, telo in misli začnejo leteti, kocine gredo pokonci.

Čudovito je vselej priti tudi mimo svojih navijačev, ki te vzpodbujajo, jih pozdraviti.

Najtežje pri Ironmanu je:

Poškodbe, problemi z zdravjem. Mene so na začetku teka mučile želodčne težave, oglašati se je začel bodec. Na prvi postaji je prišlo olajšanje v obliki wc-ja.

Na srečo se kar dobro poznam, izkušnje iz ultra trailov so dobrodošle. Vso tekmo sem se zavedal, da se ne smem prekuriti, da imam dovolj vzdržljivosti. Hitrost in čas pa sta drugotnega pomena, važno je preživeti in priti z nasmehom v cilj.

Kaj poleg triatlona še rad/a počneš?

Kot sem že napisal, od športa sem kar precej v ultra trailih, tu imam še nekaj načrtov. Poleti pa naredim tritedenski morski odklop pod vodo, med in nad ribe. Pozimi seveda smučanje, vmes tudi občasno hribi.

Dogodki iz triatlona, ki so ti ostali najbolj v spominu: (pozitivno, negativno, smešno)

Cel Ironman je tako nabit z doživljanjem, da je težko izluščiti posebne dogodke. Stalno in proti koncu je vse bolj prisotno občudovanje sotrpinov. Pa ne tistih, ki so te prehiteli, ampak tistih, ki zaostajajo za krog ali več. Kakšna volja, kakšna želja, trpijo, a ne odnehajo. Vrstni red junakov na podobnih prireditvah je obraten vrstnemu redu po uvrstitvah.

Je pa triatlon včasih tudi krut, neizprosen šport. Padci na kolesu, popolna onemoglost nekaterih proti koncu, zavijanje siren reševalnih avtomobilov.

Kaj pa drugi športi, s katerimi si se ali se še ukvarjaš?

Zgoraj opisano bo kar dovolj, da zapolni ves prosti čas, pa še ukrasti ga je treba včasih kaj.

Zakonski stan: poročen

Število otrok: 3

Izobrazba: univerzitetna

Poklic: diplomiran ekonomist

Zaposlitev: Podjetje

Kaj poleg triatlona še rad počneš?

Družina, potovanja in je treba tudi (še nekaj let) delati.

Misel, ki najbolje ponazarja tvoja življenjska načela:

Na ta svet smo prišli za omejen čas, zato ga je škoda metati stran za jamranje, ga zapravljati tja v nič. Izkoristimo ga čim bolj polno za sebe, v dobro svojih najbližjih in družbe. Sami smo najbolj odgovorni, kako živimo, kako se imamo, kakšno je naše zadovoljstvo. Velja se potruditi, da bo boljše in lepše. Ne se sekirati za stvari, na katere nimaš vpliva. Pri tem pa spoštuj osnovno načelo človeškega sobivanja: ne stori drugemu tega, kar ne želiš, da drugi stori tebi.

Na kaj si najbolj ponosen?

O tem bodo sodili drugi.

Kaj bi pri sebi še lahko izboljšal?

Vse se da izboljšati.

Če bi bil žival, katera bi bil?

Vse bolj mi je všeč naša mačka, ki se je pred leti pritepla mlada, sestradana,bolna, prestrašena k nam, sedaj pa vse bolj postaja glavna šefica.