Ime in priimek: Lovro Kink, 1966
Prijavljen sem na: Podersdorf
Pričakovanja: Dovolj dobro se pripraviti na tekmo, da bom na njej lahko tudi užival. Rezultatsko: na plavanju in kolesu se čim bolj približati tempu iz polovičnega IM, s tekom pa opraviti, pa naj traja kolikor bo potrebno.
Kako se spominjaš svojih začetkov v triatlonu?
V mladosti se športom nisem ukvarjal, saj so nam mulcem hodile po glavi druge lumparije. Največji približek je bil, ko smo se ob popoldnevih podili za nogometno in košarkarsko žogo na šolskem igrišču. Nič od tega ni bilo podobno treningom ali na kakršen koli način povezano z načrtnim ukvarjanjem s športom. V času študija sem se kot čistokrvni samouk lotil igrati tenis. Glede na to kako ga igram, malokdo verjame da sem samouk. Ne, ne nisem tako dober, temveč se je za vprašat ali sem ga sploh kadarkoli igral. Nato se nekaj let s športom nisem kaj prida ukvarjal.
O triatlonu v tistih letih nisem veliko vedel praktično nič, samo to, da je to vzdržljivostni šport, ki je namenjen ekstremistom in da se je bratov sošolec iz srednje šole Andrej Š. z njim ukvarjal v devetdesetih letih, ter da so bile v mojem rojstnem kraju takrat organizirane tudi evropske triatlonske tekme.
Pred osmimi sem se na priporočilo zdravnika odločil, da se bom resneje začel ukvarjati z rekreacijo. Pričel sem z gorskim kolesom, kaj dlje od Toškega čela ali Katarine nisem uspel priti. Optimizacija (poraba bruto časa čim bližja neto času) porabljenega časa za rekreacijo me je pripeljala do spremembe discipline: teka. Priznam, tako kot vsak začetek, tudi ta ni bil enostaven. Marsikomu so znane težave, ko glava zmore večje napore, kot jih prenese telo. S časom mi je tek postal del življenja in sem v njem vedno bolj užival. S tem so prišle tudi udeležbe na nekaj tekaških prireditvah. Elektronska pošta tekaškega trenerja Urbana P. nekega julijskega dne leta 2011, mi je vzbudila pozornost:
Tako me je pošta pripeljal na novo pot: s pomočjo toka reke Kolpe sem preplaval 200 predolgih metrov, odpeljal deset nekaj kilometrov na gorskem kolesu in odtekel tri kilometre okoli Primosteka. Izmučen in zadovoljen, sem spoznal, da lahko to postane nova epizoda mojega ukvarjanja z rekreacijo. Jeseni sem se nato udeležil se sprinta na Bledu. Hitro sem ugotovil, da tako ne gre in je pot je postala cesta: poiskal sem treninge plavanja in jih našel v 3K.
Kakšni so bili tvoji glavni motivi, da si se odločil za nastop na Ironmanu?
Poizkusiti se v nečem, kar se mi je pred leti zdela znanstvena fantastika – obenem pa potrditi, da ima Mojster Miha prav.
Koliko ur tedensko povprečno nameniš (nameravaš nameniti) za trening pri pripravi na Ironmana? 10-15
Kakšen pomen ima, ali je imelo članstvo v triatlonskem klubu pri tvojih Ironman ciljih?
Ima pomen in to velik. Predvsem zaradi plavanja, saj sem kot običajni poletni kopalec v vodi bil sposoben – se ne utopiti. V 3K sem se prvi dve leti pridružil plavalnim treningom, v letošnjo sezono bom pa s »sošolci« (oz. klubskih tovariši, kot se jim uradno reče) treniral tudi preostali disciplini.
Če hočeš postati Ironman, moraš imeti veliko:
(označi strinjanja s trditvijo, pri čemer 1 v kvadratku pomeni strinjanje, 0 nestrinjanje)
| odločnosti in vztrajnosti | 1 |
| poguma | 0 |
| denarja | 0 |
| časa | 1 |
| fizične moči in vzdržljivosti | 1 |
| razumevanja in podpore med bližnjimi | 1 |
| sposobnost usklajevanja svojih obveznosti | 1 |
| veselja do triatlona | 1 |
Pogosto pa so Ironmani tudi malo:
(označi stopnjo strinjanja s trditvijo, pri čemer 1 v kvadratku pomeni strinjanje, 0 pa nestrinjanje)
| egoistični | 0 |
| zakompleksani | 0 |
| mazohistični | 0 |
| častihlepni | 1 |
| (pre)agresivni | 0 |
| čudaški | 1 |
Najlepše pri odločitvi in treningu za Ironman je:
Spoznanje, da zmoreš sprejeti tako odločitev.
Najtežje pri odločitvi in treningu za Ironman je:
Usklajevati trening z ostalimi obveznostmi.
Kaj poleg triatlona še rad/a počneš?
Uživam v aktivnem preživljanju prostega časa z družino. Na Rožniku smo kar redna stranka, včasih se odpravimo tudi na kakšen večjih hrib.
Dogodki iz triatlona, ki so ti ostali najbolj v spominu:
Bilo je na Bledu, moj prvi olimpik. Bilo je sončno vreme, jezero toplo, neopreni so vseeno bili dovoljeni, moj je ostal doma L. Plavalna progo sta sestavljata dva kroga, po 750 metrov z izhodom iz vode. Tekme so se udeležili tudi najboljši Slovenski triatlonci in je bila medijsko dobro pokrita. Na koncu prve tretjine tekme so fotoreporterji stali ob pomolu pri izhodu iz vode in fotografirali najhitrejše plavalce, med njimi sem znašel tudi jaz, samo dve mesti za Plešetom). Kako?
Najboljši so zaključevali s plavanjem, jaz pa šele s prvim krogom… Toda reklama za 3K je pa vseeno bila 🙂
Kaj pa drugi športi, s katerimi si se ali se še ukvarjaš?
Pred leti sem igral tenis in badminton, sedaj se pa na loparjih nabira prah. Vsako sezono preživim nekaj dni na alpskih smučeh. Pred leti sem enkrat tedensko igral košarko, a nam je druščina razpadla zaradi poškodb, starosti in dotrajanosti (ne dvorane). Pri košarki razen kakšnega zvitega prsta na roki poškodb nisem utrpel, pa tudi postaral se nisem J.
Zakonski stan: Poročen
Število otrok: 2
Izobrazba: Magisterij
Poklic: Informatik
Zaposlitev: Podjetje
Na kaj si najbolj ponosen? Na svojo družino.
Kaj bi pri sebi še lahko izboljšal?
Vse življenje napredujemo in se izboljšujemo, tako da mi področij ne manjka, vključno z vsemi triatlonskmi disciplinami, še posebej pri plavanju.
Misel (lahko tudi več), ki najbolje ponazarja tvoja življenjska načela:
Nikoli ne reci nikoli.
Vaja dela mojstra, mojster dela vajo.
No pain no gain.
