Ime in priimek: Marjeta Rupnik, roj. 12.1.1968
Prijavljen sem na: Ironman Avstrija, Celovec, 29.6.2014
Pričakovanja: Želim si, da bi priprave potekale dobro, brez poškodb in bolezni. Ker se rada smejim, bi se na koncu rada smejala .
Kako se spominjaš svojih začetkov v triatlonu?
Ko sem pred sedmimi leti prišla v klub, sem bila prepričana, da bo moja disciplina le tek, in še to na 10km . Ker pa je v klubu veliko triatloncev in ker so poleg teka organizirani tudi plavalni in kolesarski treningi, sem se novembra 2010, povsem brez plavalnih izkušenj, odločila tudi za plavanje. Več si lahko preberete v prispevku Moj prvi triatlon.
V teh treh letih se je pri meni zgodila velika sprememba, saj zdaj – plavam kravl! Jaz in moji trenerji smo v to vložili veliko truda in dobre volje. Hvala vam za potrpežljivost in spodbudne besede! Iskrena hvala tudi Markotu V., Poloni in Petri; na vsakem treningu ste mi govorili: »Ti samo ne obupaj, boš videla, enkrat boš kar splavala.« Klub temu, da sem bila kdaj na robu solz, sem vam verjela. Zdaj sem zelo vesela, da sem vztrajala, pozabljeno je, koliko vode sem popila, joj, in vse tiste vaje, komaj sem preživela, res. Na to me spominja samo še tale vic. Mali Janezek med šolo plavanja v parku Kodeljevo ogovori trenerja: »Dovolj imam, grem domov.« »Zakaj neki?« je radoveden trener. Janezek: »Nisem več žejen…«
Vidite? Nasmejana iz vode!!
Kakšni so bili tvoji glavni motivi, da si se odločil za nastop na Ironmanu?
Želja je moj največji motivator, potisne me v delovanje. Je impulz, ki mi da energijo. V klubu je veliko Ironmanov in ko jih opazujem, kako so pridni, delovni, kako jim nič ni težko in naredijo vse treninge. Poleg tega jih ima večina službo in družino. Tako sem tudi sama pomislila, zakaj ne bi poskusila še jaz. Saj pravijo, da nikoli ni prepozno, le videti moraš cilj in se pripraviti na razburljivo in vijugasto pot.
Koliko ur tedensko povprečno nameniš (nameravaš nameniti) za trening pri pripravi na Ironmana?
Na to težko odgovorim, saj še nimam prave predstave na širino tega projekta. Sigurno bova ure treninga s profesorjem skupaj prilagodila meni in mojim sposobnostim. Nekje 10 do 15 ur na teden – za začetek
.
Trening – ena sama zabava!
Kakšen pomen ima, ali je imelo članstvo v triatlonskem klubu pri tvojih Ironman ciljih?
Zame je to super, saj me vodijo izkušeni trenerji. Poleg tega imam ob sebi še sotrpine, tudi take, ki imajo za sabo že kar nekaj tekem in s tem veliko izkušenj in raznih pripetljajev. Radi mi pomagajo in svetujejo.
Tudi med tekmo – sošolec Bojan mi pomaga.
Če hočeš postati Ironman, moraš imeti veliko:
(označi strinjanja s trditvijo, pri čemer 1 v kvadratku pomeni strinjanje, 0 nestrinjanje)
| odločnosti in vztrajnosti | 1 |
| poguma | 1 |
| denarja | 1 |
| časa | 1 |
| fizične moči in vzdržljivosti | 1 |
| razumevanja in podpore med bližnjimi | 1 |
| sposobnost usklajevanja svojih obveznosti | 1 |
| veselja do triatlona | 1 |
Pogosto pa so Ironmani tudi malo:
(označi stopnjo strinjanja s trditvijo, pri čemer 1 v kvadratku pomeni strinjanje, 0 pa nestrinjanje)
| egoistični | 0 |
| zakompleksani | 0 |
| mazohistični | 0 |
| častihlepni | 0 |
| (pre)agresivni | 0 |
| čudaški | 0 |
Najlepše pri odločitvi in treningu za Ironman je:
Najlepše je to, da se nas je kar veliko prijavilo na isto tekmo. Tako da bomo trenirali skupaj, si pomagali in se spodbujali. Se prav veselim!
Najtežje pri odločitvi in treningu za Ironman je:
Najtežje je vsekakor usklajevanje treningov z družino in službo.
Kaj poleg triatlona še rad/a počneš? (vezano na šport in tudi druga področja)
Poleg športa delam še veliko vsakdanjih stvari. Imam svoj zelenjavni vrt, kuham razne marmelade, grozdni sok. Svoje domače razveselim s štrudlom in raznimi dobrotami. Rada kuham in uživam, ko jih vidim, da so veseli. Rada nakupujem….
4.disciplina = šoping
Dogodki iz triatlona, ki so ti ostali najbolj v spominu: (pozitivno, negativno, smešno)
Na triatlonih je vedno luštno, veliko je smeha in spodbudnih besed. Se pa zgodi, da ti spustita obe gumi skorajda tik pred štartom.
To se mi je zgodilo v Kaprunu, le en dan pred oddajo kolesa v menjalni prostor. Na srečo je imela Tatjana kar več rezervnih zračnic in mi je dve odstopila, pri menjavi pa mi je pomagal Obi. Super smo vse uredili, še zdaj drži !
Ali pa v Portorožu na triatlonu, ko sem bila tako zagreta, da sem pozabila sneti čelado pri menjavi s kolesa na tek. Na srečo so me pred črto menjalnega prostora na to opozorili klubski kolegi, drugače bi najbrž kar tekla z njo, saj je sploh nisem čutila…
Kaj pa drugi športi, s katerimi si se ali se še ukvarjaš?
S športom se nisem nikoli resno ukvarjala, od nekdaj pa rada smučam, tečem na smučeh, rolam, drsam in hodim na aerobiko. Odkar pa se ukvarjam s triatlonom, je za ostale športe bolj malo časa.
Sicer sem:
Poročena, srednješolsko izobražena laborantka, Špelina (21) mama, ki že 18 let dela v gostinstvu.
Na kaj si najbolj ponosen?
Ponosna sem na svojo družino in prijatelje, ki mi stojijo ob strani in me podpirajo.
Kaj bi pri sebi še lahko izboljšal?
Vedno se najde kaj, kar bi rada izboljšala. Trenutno (in še vedno) pa si najbolj želim izboljšati plavanje.
Če bi bil žival, katera bi bil?
Metulj. Rada jih opazujem, kako poplesujejo v soncu.
Misel (lahko tudi več), ki najbolje ponazarja tvoja življenjska načela:
Nikoli nisi prestar, da bi si zadal nove cilje in sanjal nove sanje.
Nasmeh je razumljiv v vseh jezikih sveta.
Naredi, kar je potrebno, nato, kar je mogoče in končal boš tako, da boš napravil nemogoče !