Ime in Priimek:
Rok Založnik
Letnica rojstva: 1970
Končani Ironmani: 1
| Leto | kraj | skupni čas | čas plavanja | čas kolesa | čas teka | uvrstitev g/kat |
| 2012 | Celovec | 12:22:32 | 1:12:38 | 6:05:33 | 4:52:62 | 1053/238 |
Ali v prihodnosti načrtuješ še kakšno udeležbo na Ironmanu? Da.
Kako se spominjaš svojih začetkov v triatlonu? Po nekaj krajših tekaških izletih sem pred mislim da petimi ali šestimi leti na tekaškem forumu zasledil možnost vadbe plavanja, ki me je takoj pritegnila. Ponavljajoče manjše in večje tekaške poškodbe mi namreč niso dovolile pretiravat, treba je bilo »diverzificirat rizike«.
Pred tem sem se povsem rekreativno ukvarjal s športom (košarka, fitnes 
, nekaj teka, gorsko kolo) in takrat se mi je 5 ur na teden ukvarjanja s športom zdelo veliko! Za razliko od teka, kjer se še vedno borim, mi je plavanje hitro steklo in mi tako dalo motivacijo za naprej.
Po dobrem letu plavanja sem se odločil za svoj prvi Sprint triatlon v Kočevju. Po eni strani škoda, da ga ni več na sporedu, po drugi strani pa nič ne pogrešam tiste gramoznice, napolnjene z vodo in težkimi kovinami železa, niklja, kadmija in še česa. Sem pa na tem triatlonu prehitel Boruta Pahorja, kar pa tudi ni kar tako!
Kakšni so bili tvoji glavni motivi, da si se odločil za nastop na Ironmanu? Ko si enkrat toliko časa prisoten v klubu, dokaj redno treniraš in se vsi okoli tebe spogledujejo ali pa so že opravili Ironmana, je to nekako logičen naslednji korak. Ogled tekme v Celovcu kot navijač pa da seveda še dodatno energijo in željo – to bi pa tudi sam rad enkrat poizkusil – čeprav se ti zdi povsem nepredstavljivo, kako!
Koliko ur tedensko nameniš ali si namenil za trening pri pripravi na Ironmana:
10-15
Kakšen pomen ima, ali je imelo članstvo v triatlonskem klubu pri doseganju tvojih Ironman ciljev?
Če ne bi bil v klubu, se za Ironmana gotovo ne bi odločil.
Če hočeš postati Ironman, moraš imeti veliko:
| odločnosti in vztrajnosti, | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
| poguma, | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
| denarja, | 1 | 2 | 3 | 5 | 5 | 6 | 7 |
| časa, | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
| fizične moči in vzdržljivosti, | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
| razumevanja in podpore med bližnjimi, | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
| sposobnost usklajevanja svojih obveznosti | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
| veselja do triatlona | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
Pogosto pa so Ironmani tudi malo:
| egoistični | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
| zakompleksani | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
| mazohistični | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
| častihlepni | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
| (pre)agresivni | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
| čudaški | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 |
Najlepše pri Ironmanu je: To, da si tam!
Najtežje pri Ironmanu je: Pri 36 stopinjah drugič na Rupertiberg . Stlačit v želodec toliko gelov, kot bi bilo potrebno, čeprav on tega noče. Marca jit čez vikend na dolgo kolo, čeprav lije kot iz škafa pri 10 stopinjah.
Kaj poleg triatlona še rad počneš: Rad potujem po svetu in se vedno poskušam naučiti kaj novega. Uživam z otroki, grem na dober koncert, preberem kakšno dobro knjigo.
Dogodki iz triatlona, ki so ti najbolj ostali v spominu (pozitivno, negativno, smešno):
Navijači v Celovcu so (ste) bili fenomenalni! Malo za hec sem 3K punce provociral, da naj pridejo navijat s pom-pomčki v stilu navijačic ameriškega nogometa. Ob začetnem zgražanju so se očitno opogumile in res naredile pravi show.
Kaj pa drugi športi, s katerimi si se ali se še ukvarjaš?
Priznam, pogrešam košarko, ki sem jo pred triatlonom kar redno igral. Večkrat počen gleženj in problemi s koleni pa so me prisilili, da naredim temu konec. Bom šel pa po tej tekmi po dolgem času prav z veseljem z gorcem malo naokoli.
Zakonski stan
- Samski
- Poročen ali v izvenzakonski skupnosti.
- Ločen
- Vdovec
Število otrok: 2
Izobrazba:
- OŠ.
- SŠ.
- Višja, visoka ali univerzitetna.
- Specializacija, magisterij, doktorat.
Zaposlitev:
- Državna služba.
- Podjetje.
- Lastno podjetje.
- Študent.
- Upokojenec.
- Brezposeln.
Misel, ki najboje ponazarja tvoja življenjska načela:
Live and let live.
Na kaj si najbolj ponosen?
Kaj bi pri sebi še lahko izboljšal?
Kar se tiče športa – tek in kolo v klanec, sicer pa se celo življenje učimo in izboljšujemo, na čim več različnih področjih.
Če bi bil žival, katera bi bil?
Gepard.
Opis in vtisi s prvega IRONMANA:
Dva tedna pred tekmo sem začel spremljati vremensko napoved za Celovec. Večinoma je kazalo 25 -30 stopinj, kdaj vmes tudi samo 20 (jupi!), bolj kot se je bližal D-Day, pa vedno bolj realnih +-35. Napovedi so se žal tudi uresničile, s tem pa tudi Hot-Iron. (ne, ne gre za različico Body-pumpa) . Dan pred tekmo sem ob jezeru odtekel 2 km za aktivacijo in je kar teklo z mene še eno uro po tem. Ker sem za triatlonca kar velik, mi vročina predstavlja dodaten problem, zato sem zastavil res konzervativno strategijo, ki se je izkazala za pravilno. Če se ne motim, je bilo ob 2700 nastopajočih kar 700 odstopov, šotor z bolniškimi posteljami in infuzijami v cilju pa me je spominjal na filme iz druge svetovne vojne. Prvič, odkar organizirajo Ironman tekmo v Celovcu, na plavanju neopreni niso bili dovoljeni. Za to odločitev sem res hvaležen organizatorju, sicer bi se v jezeru, ki je imelo kar 26 stopinj, skuhali že v vodi. Po plavanju, ki je minilo brez pretresov, hop na kolo in v vročino.
Priznam, da sem malo prestrašen – prvi Ironman, vročina, prvi maraton, ki je sledil, zastavil res konzervativno taktiko in pulz konstantno držal pod 140 udarci na minuto. Tako počasi se na treningu nisem vozil že od februarja (kajne Andrej in Bojan?) . V drugem krogu sem dobil še kazen vožnje v zavetrju, za katero seveda nisem bil kriv! (… tako trdijo vsi, ki tako kazen dobijo, samo da se eni znajdejo in namontirajo na balanco vzvratno ogledalo, ki »opozarja« pred sodniki). Je pa šlo po klancu navdol okrog 50kmh, tip pred mano se je nekaj obiral, jaz pa tudi nisem hotel bremzat. 6 minut »počitka« je hitro minilo in na tek sem prišel dokaj svež.
V moji triatlonski bibliji piše: »Med kolesom in tekom zaužijte čim več energije v obliki gelov in izotoničnih napitkov, kolikor je lahko«. In sem jo. Samo, da se je del te energije na petem kilometru teka odločil, da ne bo sodeloval in je hotel na vsak način ven – po isti poti, kot je prišel. V tistem trenutku sem milsil, da je to to – in da se s tem končuje moj prvi Ironman in tudi moj prvi maraton. Stranska opomba: Powerbarov gel z okusom »fruit gel mango« je nekaj najbolj nagravžnega, kar sem kadarkoli dal vase. Sploh ogret na 40 stopinj. Tudi po najhujših zabavah iz študentskih časov nisem nikoli tako izdatno bruhal (še ena opomba: Igor ta komentar lahko umakneš, če je prehud ). Ampak kozarec čiste vode je stvari postavil na svoje mesto – in sem šel naprej. Večinoma na pepsi kolo in solne tablete. Po Igorjevem nasvetu sem počasi dodal še kak izotonik, gelov se nisem več dotaknil. Maraton se preteče z glavo, sploh v takih pogojih.
»Žrtve« ob progi so mi bile v stalni opomnik, da se hladim in hidriram. Domačini so na vsakih nekaj km postavili cev z vodo in prav pri vsaki sem se izdatno »stuširal« ter tako telesno temperaturo spustil za stopinjo ali dve. Posledično sem dobil kar hude žulje, ampak med tekmo me niso preveč motili. Razen manjših krčev proti koncu (nekje na 30km sem izgubil solne tablete) in žuljev, večjih težav nisem imel. Vsakič posebej sem se razveselil naših 3K navijačic in navijačev, ki so mi dali dodatno energijo za nadaljevanje.
Prihod v cilj pa je res neverjeten – občutki enkratni in adrenalin na vrhuncu.
Brez vzpodbud in nasvetov Igorja in starih triatlonskih mačkov gotovo ne bi šlo. Super je bila zimska tekaška skupine, hitra plavalna proga in Rok s štoparico, pa Andrej, ki mi je večinoma delal družbo na doolgih kolesarskih izletih, Bojan, ki je prijazno odstopil primorski poligon ter italijanska krožišča (trivia: kdo ima prednost v krožišču – šlepar s 7 tonami ali kolesar s 7 kilskim kolesom?) ter vsi v klubu za vzpodbude. Pa še kdo, ki me je seveda vmes prenašal . Sedaj pa novim izzivom naproti. Mogoče se lotim kvačkanja.
Rok Založnik