Tekma na Klopinskem jezeru je postala ena od stalnic na koledarju 3K tekem. Ne samo to, letos se lahko pohvalimo, da je to bila tekma 3K presežkov.
Največ tri-kajevcev doslej se je pognalo na izziv plavanja v odprti vodi, največ nas je kolesarilo domov in nadgradilo plavalni del še s kolesarskim izzivom in sploh smo bili klub z največ udeleženci na startni listi avstrijskega organizatorja Swimmaniak.
3K-jevci pred startom
Bojan je motor in glavni promotor ter organizator te čudovite tekme. Ker nas je v klubu kar veliko triatloncev ali članov s triatlonskimi ambicijami, je vsaka izkušnja organiziranega plavanja v odprti vodi dobrodošla. Če pa jo lahko povežemo še s kolesarjenjem – toliko lepše. Je pa to seveda kar zajeten logistični zalogaj. Kako spraviti 17 plavalcev iz Ljubljane na Koroško, če jih želi 14 kolesariti nazaj, pa še trije »samo kolesarji« bi se jim radi pridružili. Ne prav lahka naloga, a Bojanu je to več kot uspelo. Ne samo, da so prišla vsa naša kolesa na Koroško in avtomobili nazaj v Ljubljano, organizirana je bila tudi strokovno tehnična ekipa – trenerka Katja je budno nadzorovala plavalce, Irena pa je prevzela mesto fotoreporteke.
Vreme v soboto zjutraj je obetalo prelep sončen dan, ki je kar vabil v naravo, novim športnim izzivom naproti. Štart je bil zapovedan iz Tacna, kjer smo po krajši logistični akciji štartali proti Koroški. Na Klopinskem jezeru smo bili kot klub z največ prijavljenimi udeleženci seveda deležni posebne pozornosti – od intervjuja z Igorjem do posebnega poudarka vsem 3K plavalcem.
Ob 12h je bil štart najštevilnejše skupine plavalcev – na 4,5 km. V tej ekipi sta bila oba naša »openwotraša« Bojan in Obi, ki nas zastopata tudi na drugih plavalnih tekmah v odprti vodi, letošnji celovški »Ironmanci« Nenad, Rok F., Mičo in Urban, (Mič se je odločil nekoliko skrajšati svoj izziv) ter Ivan in Mateja, kot najsmelejša ženska udeleženka letošnjega podviga.
Deset minut kasneje smo se na 3km razdalji pomerili Rok T., Tadeja, Gregor Z. , Mič, Dušan in jaz.
Zadnji so na najkrajši razdalji 1,5km štartali naša trenerka, Anita, Mirjana in Igor.
Iz vode smo prišli vsi. Eni hitreje, eni nekoliko počasneje, a vsi brez izjeme zadovoljni. Kar nekaj se nas je v prvih zavesljajih spraševalo, če si morda nismo izbrali predolge razdalje, a ko smo se ogreli in prebili prve kilometre je steklo kot po olju. Voda je bila ravno pravšnje temperature da je bilo plavanje v veselje in užitek. Na koncu je vsak slavil svojo zmago. Od dobre uvrstitve, do enakomernega tempa, pa do veselja nad preplavano razdaljo, ki ni bistveno presegla uradno izmerjene. Ja tudi orientacija v odprti vodi ni od muh.
 |  |  |  |
nosilci medalj: Anita, Igor, Rok, Kaja in Tadeja.
Ko smo se podkrepili z malico in počakali na podelitev – Anita tretja ženska na 1.5km, Igor absolutno tretji, na 3km je slavil Rok T. z drugim mestom med moškimi in tretjim mestom absolutno, s Tadejo pa sva pobrali lovorike v starostni kategoriji, smo se podali še na – za prenekaterega »grand finale« tega dne, kolesarjenje čez Jezersko v Ljubljano. Rekordnih 17 kolesarskih navdušencev – se nas je razvrstilo v tri skupine – glede na jakost in ambicije. Za svojo skupino lahko rečem – bilo mi je v užitek. Hvala fantje, brez vas ne bi tako letelo. Ena tistih voženj, ko začutiš vso lepoto in hkrati izziv kolesarskega športa. Anita je opravila vlogo fotoreporterke in navijačice na poti na Jezersko, Bojan pa na spustu s prelaza. Ne vem Bojan kako ti je uspelo, da si bil z nami praktično na vsakem ovinku. Kakšna spodbuda!
Na zbirno mesto v Tacen smo prišli že proti večeru. Dan je bil prekrasno izpolnjen in na koncu zaokrožen s pogostitvijo pri Ireni in Gregatu na terasi. Hvala Irena! Kavica, sladice in pivo ob premlevanju dogodkov tega dne, so se čudovito prilegli.
Hvala tudi tebi Bojan! Brez tvojega nalezljivega navdušenja, bi ta tekma za nas ne bila to, kar sedaj je!
Kaja Vovk