Kot je že romantičen sončni zahod včeraj zvečer napovedoval, nas danes zjutraj zbudi nebesna modrina brez oblačka. Uau, končno spet malo tiste sanjske Floride, kot je bila v naših predstavah, preden smo se odpravili na pot. Lepo, toplo, sončno, veselo.
Danes se ne moremo več delati, da smo totalno cool, pritisk tekme se očitno stopnjuje. Zjutraj se naša standardna ekipa Anja, Drago, Nataša in jaz , tokrat še v spremstvu Gorazda v vlogi fotoreporterja, odpravi na prizorišče plavalnega dela triatlona. Proga je že označena z velikimi rumenimi bojami.
Štart je z obale, malo se poteče skozi plitvi del morja in nato hop v plavalni položaj. Strategija danes je spoznati progo, prešteti boje, dobiti občutek za razdaljo med bojami in videti kako je z valovi zunaj, bolj na odprtem. Plava se v smeri urinega kazalca od obale proti odprtemu morju, nato obrat in kakšnih 100 m pravokotno na smer, nato nazaj proti obali. Kot vedno se mi v trenutkih, ko ogledujem plavalno progo, zdi razdalja, ki jo bo potrebno preplavati, neskončna. Skupaj se odločimo, da bomo preplavali celotno progo, tako na izi, spoznavno.
Čas, ko ne bo šale na progi, se tako in tako bliskovito približuje. Rečeno, storjeno, zadovoljni prilezemo iz morja. Sonce nas je nazaj grede sicer precej motilo pri orientaciji, a štart je tako zgodaj, da na dan tekme s tem ne bi smelo biti težav. Sploh pa v tem trenutku sobotna napoved ni najbolj spodbudna, a razmere se dnevno tako spreminjajo, da o vremenu v tem hipu še nima smisla razmišljati. Kar bo, bo! Itak bo za vse enako. Mi navijamo za malo hladnejše razmere.Dan se je kasneje odvijal na off. Nobenega treninga več, označevanje koles s številkami, nalepkami in pripravo druge opreme pustimo za jutri. Danes izkoristimo lepo vreme in se delamo turiste. Ležimo na ležalnikih pred bazenom, meditiramo, tudi prej tako živahni triatlonski pogovori danes potihnejo. Vsak ima počasi čedalje več opravka sam s seboj in zalotimo se pri razmišljanju, kako bo v soboto popoldan, ko bo vse za nami.Izkoristimo zastopanost skoraj celotne slovenske triatlonske ekipe iz našega »Monaco resorta«, kjer smo nastanjeni in naredimo popoldanski fototermin, tokrat v duhu zastopanja Slovenije. Danes je na uradnem programu prirediteljev tudi pašta party, ki pa se ji zaradi logistično precej kompliciranega dostopa odrečemo. Krožnik testenin si skuhamo kar sami. Proti večeru se s Taro odpraviva na obalo nabirati školjke, ki jih je tu na stotine in uživava v mirnem večeru in toplih barvah sončnega zahoda.
Z Anjo, ki vsak večer prenese slike na računalnik ugotoviva, da imamo v tem trenutku pri prenosu slik nerešljive tehnične zaplete. Iz zagate me reši Mitja, tako, da današnje poročilo ni povsem brez slik. Ostale današnje utrinke pa v naslednjem poročilu.
