Netopirji
Vikend 6.-7.12.
Sobota
Ožji člani družine (Staša, Luka in Mark) so šli na prvi Markov nogometni trening pri Interblocku. Selekcijski. Igrali so 1,5 ure in rezultat je bil 8:8. Mark je dal kar 5 golov. A pri uvrstitvi v selekcijo baje ne štejejo goli ampak podaje, ker je to kolektivni šport. Upamo na najboljše.
V vmesnem času sva se pridružena člana družine (Mihi in jaz) valjala po postelji, jedla zajtrk in šla z babico na sprehod.
Obiskal nas je tudi Miklavž. Dobili smo nogavice, sadje in sladkarije. Luka je v upanju, da ugleda to mistično bitje, nogavico obesil na kljuko od okna, ter nanjo navezal par štrikcev, ki so vodili do njegovo noge, roke in ne vem kak še vse. Nastavil mu je tudi skrivno past. A se Miklavž ni niti zapletel, niti ujel. Čudno res. Spreten in hiter tale možak ni kaj. Mogoče ga kdaj srečamo še na štartu kakšnega triatlona.
Mihi s svojimi novimi nogavičkami
Popoldne pa je minil v domačih nalogah.
Nedelja
Po kakšnem mesecu nam je uspelo iti na izlet. Na Cerkniško jezero, Gornje in Dolnje, pogledat koliko je vode. Veliko. 3m na mostu pri Gornjem jezeru. Rekord 28.11. 2000 je 5m metrov. Še bo moralo deževati.
Vmes sem premišljeval, da bi bilo dobro da bi se spet spravil v akcijo. Tale pavza traja že predolgo. Videl sem celo dva kolesarja na cesti in dva v avtu. Ljudje se pripravljajo na novo sezono. Očitno. Še en razlog več, da se zmigam. A nekako ta vikend se nisem počutil najbolje. Zakaj sem izvedel v ponedeljek.
Po izletu pa z mladino v kino – prijazni tati je zrihtal karte za premiero Madagaskarja 2. Mama je ostala z Mihcem doma. Malce sem zehal. Očitno nisem ravno ciljna publika.
Sem pa pred predstavo med reklamami, ki so jih vrteli izvedel nekaj novega. Pokrovitelj je bil radio Atena in med oglasi se je znašel tudi njihov. Na ekranu njihov logo v ozadju pa izsek iz njihovega jutranjega programa. In vprašanje: med katero vrsto sesalcev je največ homeseksualcev? Ne bom težil s tem, da verjetno 80% publike sploh ni vedelo kaj beseda pomeni in da bi lahko našli vsaj kakšen drug izsek iz njihovih oddaj. Bolj me je fasciniralo to da kako za vraga sploh to ugotoviš. No še odgovor, za tiste ki vas zanima: med netopirji. Torej, če se vrnem nazaj na moje razmišljanje. Kako to izmeriš? Greš v jamo in,… Z baterijo plašiš netopirje in gledaš kam letijo? Jih oštevilčiš in spremljaš preko svojega laptopa, kdo je kje in s kom ter kako pogosto? Jih gledaš z očali za nočno gledanje? Glede na to da je tema v jami, a seksajo ponoči ali podnevi, kar naprej ali nikoli? Kako pa veš da je ta jama reprezentativna? Kaj pa če je to samo jama, kot recimo kakšen bar, kjer se zbirajo sami ali pretežno homoseksualni netopirji? In v drugi jami recimo najdemo samo lezbijke? In v tretji pedofile, če to med netopirji ni prepovedano in moralno sporno? Ali pregledaš 50% ali recimo 75% jam v Evropi in prideš do te ugotovitve? Kaj pa v Ameriki, Aziji in Afriki? Kako sploh veš koliko je netopirjev in kje so vse skriti? Kaj pa če se zbirajo homoseksualni netopirji samo v človeku dostopnih jamah? Kaj pa ostali sesalci? Recimo pri slonih bi bilo verjetno to lažje, ker jih v Evropi ni prav veliko – v vsake glavnem mestu nekaj in sem ter tja kakšen v cirkusu. Smo že vse sesalce popisali in prešteli? Skratka toliko vprašanj, da sem se na koncu zares vprašal, koga za vraga to sploh zanima in kaj naj s tem podatkom sploh počnemo. Tega res ne razumem najbolje. Res ne. Recimo temu »naša civilizacija«.
Ponedeljek do četrtek oziroma petek
Zbudil sem se bolan. Je bilo na vlaku že v petek, prišlo je danes. Kljub temu v službo in malo prej domov. Spat. Naslednji dan me je čakala službena pot.
Naslednji dan v torek auf ob 4 in še malo prej. Z vročino. Zmerno, a vseeno. Počutil sem se kot da me je povozil kombajn. 3 dni na pot. Plačal bi v zlatih palicah, da bi lahko ostal doma. A nisem imel komu. In sem šel.
Petek je dan, ko sem bil ponovno v službi. Še vedno prehlajen in precej utrujen. V pisarno sem prišel že okoli 7h, da mi ne bi bilo treba predolgo ostati. Po službi pa k frizerju in domov. To, da bi šel plavat, niti ni bilo vprašanje. Se mi zdi Drago, da se ne bomo videli tako kmalu, ker me v prihajajočem tednu čaka: božično novoletni sejem v šoli, božične novoletne prireditve v šoli, svet staršev v šoli (sicer je to za Stašo a posredno tudi zame) in še naš službeni novoletni žur v petek. Pa kanalizacija, ploščice, plin, itd. Sem pa trdno odločen (če bo zdravje), da grem ta teden vsaj enkrat teč. Zares trdno. Ker tako slabo v fizičnem smislu se nisem počutil že dolgo časa. Vse stvari imajo svojo mejo in glede tega je bila dosežena prejšnji teden presežena pa ta teden. Res da se z glavo skozi zid ne da, a kar je preveč je preveč.
Pa še dokaj pomemben dogodek se je zgodil ta teden v naši številčni družini – pisali smo pisma Božičku.
Najprej Luka. Oziroma prvi ga je napisal Mark. A najprej k Luki, ki je že lani izvedel premeten trik in prišel do zaključka, da je mogoče možak izmišljen. Kako? Najprej je napisal pismo in ga dal na okensko polico. O dogodku obvestil ostale člane družine (beri: tudi mamo) in pismo je izginilo. Po propisima. Potem pa je premeteno napisal še eno pismo, a ni povedal nikomur. Pismo je dal na okensko polico, a ga je po 14 dneh vrgel proč, ker je bil božič že mimo, pismo pa ni izginilo. Ergo, zaključke si lahko ustvarite sami. To, da mu je njegova finska babica povedala, da božiček pride pobirat pisma samo enkrat in da ne more priti k vsakemu otroku 100x (ko si otrok ravno to izmisli), ni preveč pomagalo. Dvom ostaja. Še od lani. Sploh, ko je eden od sošolcev darila našel v omari pri mami.
Nazaj k Marku. Mark še vedno verjame. Oziroma moja teorija je, da hoče verjeti iz preproste ekonomske logike. Božiček ima VELIKO denarja, mama pa zaradi vseh investicij trenutno bolj malo. Torej je bolje da je, ker če ga ni, bo bera bolj skromna. Lista želja je bila pa sploh taka, da sem na koncu zaključil, da bi bilo vsem lažje, če bi priložil kar BOF-ov katalog. Pa še kakšnega s snowbordersko opremo zraven. Pismo pa se bere približno takole
»Dragi Božiček,
To leto sem se zelo izboljšal. In mislim da si to tudi opazil, in mislim da bo letošnji božič zelo lep.«Nato sledi spisek želja. Zaključi pa se:
»Lep božič ti želim pa tudi tvojim palčkom, jelenčkom, severnemu polu, otrokom, in gospej božičkovi.«
In Luka. Po moderni metodi se je vsega lotil na računalniku in ni utrujal Božičku s tem kako je bil priden ampak je prišel takoj k stvari. Naštel stvari, sprintal, zapakiral v kuverto, napisal gor Mama Božiček in dal mami v roke. In zaključil: «Če ne veš kaj bi mi kupila, mi daš pa lahko kar dvesto evrov.«
Eto. Otroci so naše največje bogastvo…
Lep teden,
Primož
PS Glede tistih 200 EURO pa se Staša že cel teden sprašuje kje in kdaj je sfalila v vzgoji! Če sploh,.. Kdo bi vedel. 