Kot nam je že večini prišlo na ušesa, je močna triatlonska zasedba preteklo soboto na Dunaju premikala meje društvenega telesa in duha, Klemen je dosegel izjemen uspeh na najvzhodnejšem “kanarcu”, pohvali se pa lahko tudi najmanjša celica našega velikega 3K organizma – daljinski plavalci. Valentina in Tomaž kot “gušterja”, Martina ima že par uspešnih tekem za sabo, Bojan pa je že dovolj časa na tej sceni, da ima nekaj konkurentov, ki jih budno spremlja.
Bojan, kapetan dolgoprogašev, nas je prefinjeno prepričal, da smo se vsak po svoje vdali v to nenavadno početje. Osebno sem si daljinske plavalce predstavljal osebke, ki so še najbližje definiciji plavalca tipa Martin Strel, ampak ko smo se počasi nabirali v jabolčni deželi (tekmo dejansko reklamirajo kot Apfelland Schwimm Maraton), mi je hitro bilo jasno, da ne bomo plavali za “gajbo” zlatega delišesa in liter svežega jabolčnega soka. Tekma je sicer druga na sporedu avstrijskega pokala v daljinskem plavanju; prva je bila odpovedana.
Sredi perfektno urejenih sadovnjakov in pašnikov v idiličnem ruralnem okolju avstrijskega Stubenbega so bile na jezeru na voljo štiri razdalje: 400 m, 1500 m in najdaljša v tej rundi 3800 m. Valentina se je vrgla med 1,5 km valove, Martina, Bojan in Tomaž smo si pa upali v ironmansko razdaljo. Ne glede na kategorijo, povsod je šlo na nož. Na žalost sta na A CUP-u pri moških in pri ženskah samo dve kategoriji do 42 let in nad 42 let. Rezultati prvih na 1500 / 3800 so bili dovolj dobri, da bi jih pustili plavati v prvi 3K progi. Vsekakor so si tisti liter “frišno” stisnjenega “jabija” zaslužili.
Vsi štirje tri-K-jevci smo se na svoj način razdevičili. Bojan si je prvič nadel kapetanski trak za tako močno društveno zasedbo, Tomaž je prvič odkravlal 3,8 km v tekmovalnem duhu, Martina in Valentina sta pa prvič plavale od glave do pet objeti v neopren.
Naši rezultati
In kaj zdaj? Jah, zdaj smo pa tam. Bojan že pošilja linke za naslednjo tekmo v Kufsteinu na 2 km,4 km in 6 km. Če še koga zanima, je na voljo.
Napisal Tomaž