Vse se je začelo z našo Setro in Lojzetom, ki je čudovito skrbel za nas in
budno pazil na dekleta….
čutiti je bilo veliko ljubezni………
opazovali smo lepotce
najbolj drzni so jih celo zajahali
pri telovadbi smo vsi ubogali tovarišico
brez teorije pač tudi ni šlo
vozili smo po sledeh šampionov
navijali za njih (V= il vincitore)
jih posnemali, joj, kako naj zdelam ta ovinek?
evo, že gre
nekaterim je iz prve uspelo naročiti pivo
drugi so plačali drag tečaj Francoščine: naročiš kao 2= deux, dobiš 12=douze
pa smo s solidarno pomočjo zmogli tudi to
velikokrat smo se kratkočasili na plažah
posedali po bifejih
zakaj že? da smo spočili kolesa
žejni pač nismo bili: obilo vode povsod
priložnost smo nemudoma izkoristili in organizirali obnovitveni tečaj plavanja
trenirali za izbor naj nogice
in tekmovanje že tradicionalno tudi izvedli
predvsem pa neutrudno vijugali proti vrhovom
ali plezali
kjer tudi gamsov ni bilo videti
pri tem je nekaterim že kar piskalo v ušesih, nekateri pa so tudi videli in vedeli kaj piska
da bi se lahko že naslednji trenutek spuščali v globino
in dobesedno padali proti dnu
vmes pa srkali vase lepote
da bi na koncu vsi (morda tudi peš) dosegli cilj
z manjšimi ranami včasih tudi z obilo sreče
predvsem pa medsebojne strpnosti
Avtorji tega »zapisa« ste vsi, ki ste se podal na pot in si dovolili za kratek čas odvreči maske ter kot otroci uživati v trenutku – tukaj in zdaj. In to je tisto čarobno, kar je naše počitnice naredilo tako posebne!