V poletnem jutru s treking biciklom odkolesarim skozi Koseze pri Vodicah preko pšeničnih poljan v Skaručno, nato nadaljujem mimo Povodja in Šmartnega pod Šmarno goro v Ljubljano. Po prevoženih 25 kilometrih povsem ogreta, prihitim do viškega 3K zbirališča, kjer me že nestrpno čakajo s specialkami opremljeni 3K-jevci Mirjana, Klavdija, Gregor in Dušan. Naš cilj: Franja, kajpak!
Poženemo proti Dobrovi do Horjula, nadaljujemo mimo travnikov na prijetno klančino proti Vrhniki. Sledi prav prijeten spust proti Stari Vrhniki. Medtem ko vozim v zavetrju potrpežljivega Gregorja, se ostali kolegi že vzpenjajo na vrhniški klanec. Pet kilometrski vzpon v jutranjem soncu, se prevesi v varen spust do Logatca. Medtem ko si Gregor ekspresno servisira kolo, ostali uživamo ob kavici in prijetnem klepetu. Soglasno odločimo za naslednji postanek v Cerknem.
Sledi meni najlepša kolesarska trasa mimo travnikov in gozdov v Hotedršico, nato skozi Godovič s spustom v Idrijo. Prav prijetna cesta ob reki Idrijci nas vodi vse do Cerkna. Sledi zadnji skupni počitek na osvežilni postaji Petrol, kjer nas Dušan zopet pocrklja s čokoladnimi rogljički. Mirjana oceni, da si zaslužim še malo počitka, ostali pa poženejo proti Kladju. Zaželimo si varno pot do doma. Tu se naše skupno druženje zaključi.
Vzpon na Kladje ovekovečim s kratkim foto postankom. Uživam v pogledu na Cerkljanske lepote. Spodbudni odtis na asfaltu “Cilj na vidiku” z maratona Franja opozarja na bližajoči zaključek vzpona s 787 nadmorske višine. Na začetku strmejši spust do Trebije, se nato prevesi v prijetnejšo ravnino doline reke Poljanščice mimo Hotavelj vse do Gorenje vasi. Sledi prijetno ravninsko kolesarjenje skozi Tavčarjeve rodne Poljane v Škofjo Loko, nato proti Zbiljam naprej v Vodice in Suhadole, pred domače duri. Kolesarski števec se ustavi na 167 km. Za konec tedna res prijetno kolesarsko doživetje in druženje s 3K kolegi.
Če je verjeti aplikaciji GPS Motion X, je bilo na tej kolesarski turi osvojeno za 1415 metrov vzpona, z najvišjim naklonom 10.9%. Lahko smo ponosni!
Zapisala Barbka
Na Barbkino pobudo, da bi po mali Franji prevozila še veliko Franjo in Klavdijino takojšnjo potrditev smo se za idejo ogreli še Gregor, Dušan in jaz. Velika Franja je vsega spoštovanja vredna kolesarska trasa, nad lepoto katere sem bila prav presenečena. Zelo lepa in prijetna trasa. Seveda nekaj klanca, a sicer je dolgčas na kolesu. Bi pa rada povedala, da nas je Barbka vzpodbudila, nas zbrala in nam vlila poguma. Pogled nanjo, samozavestno in odločeno, da prekolesari vseh 156 kilometrov s treking kolesom, nam je bil – vsaj meni zagotovo – najpomembnejši dejavnik, da sem se odločila pridružiti zadevi. Tudi na “pikniku” pod Kladjem po njenih več kot 100ih kilometrih, ki jih je v glavnem prekolesarila sama, je bila še vedno zelo dobrovoljna in sveža.
Se pridružujemo Dušanovim besedam po povratku v Ljubljano:
Zagotovo se nihče med nami – z izjemo prav Barbke – ne bi sam spravil na tako pot.
Barbka, hvala. Še za kako tvojo idejo smo!
Mirjana