Peter se je na svoj IM prvenec izjemno pripravil. Vsestransko.
Lepo po vrsti:
1. Zelo sem vesel, da si je za usmerjanje svetovanje, načrtovanje in odgovore na premnoge dileme ob prvem IM izbral ravno mene. Dobra investicija, sem prepričan!
2. Navdušil me je že novembra, ko mi je posredoval okvirni časovni razpored za celotno sezono z upoštevanjem vseh družinskih, službenih in ostalih obveznosti in omejitev. No, ob njegovih načrtih sem bil tudi malo skeptičen, češ ali je možno tako natančno sprogramirati celotno leto. Še bolj sem spoštljiv do njegovih sposobnosti načrtovanja sedaj, ko lahko ugotovim, da je svoj načrt do potankosti izpeljal. Vrhunski time management.
3. Ob izpolnjevanju treninških nalog je pokazal izjemno odgovornost, s pravo mero nujnih improvizacij. Plani so bili praktično100% izpolnjeni, vsekakor z odstopanji znotraj meja statistične pomembnosti.
Pogosti preizkusi trdnosti in odločnosti
4. Sposobnost učenja. Ne pozabimo, da je Peter pristopil k IM projektu kot popoln začetnik v triatlonu. Kot triatlonske izkušnje je lahko navedel samo en nastop v seriji 70,3. Pred Zurichom pa je obvladal že veliko »malih skrivnosti velikih mojstrov«.
Tako sva sezono pripeljala do dneva D brez poškodb, bolezni, nihanj v pripravljenosti. Za širšo javnost idealno, optimalno. Ker smo bolj ozka, da ne rečem specializirana druščina si dovolim malo bolj detalen vpogled.
V plavanju je bilo v zadnjem letu opravljeno ogromno dela. Petra plavalca opišem kot garača na treningih. Od samoohranitvenega reševalnega surfarskega plavalca, je postal kar predvidljiv tipičen priučen 50 letni kravlaš, z morda premalo mehkobe pri izvajanju nekaterih plavalnih prvin. Plavanje je pač šport, ki terja veliko piljenja občutkov, prefinjenega drsenja.
Razvoj Petra kolesarja sem spremljal z velikim veseljem, mestoma celo z odprtimi usti. Ja, brez besed sem ob njegovem napredku. Tudi kvantiteta in predvsem kvaliteta kolesarskega treninga mi je omogočala povsem miren spanec.
Peter tekač mi je bil ob dveletnem budnem spremljanju in usmerjanju njegovega razvoja zelo dobro poznan. Večino dela na teku je bila opravljena na področju psihološkega pristopa in taktične izvedbe tekme. Vedno trdim in ponavljam, da je tekaška forma pred IM drugotnega pomena in je odločilna sposobnost na tekmi se kar najbolj približati dejanski trenutni pripravljenosti. Tudi v to pri Petru nisem dvomil.
Optimistično in dokaj mirno sem Petra pospremil na pot v dotlej neznano.
Sonce rumeno: pekel in /ali raj
Pred tekmo sem zapisal, da nas Peter zagotovo ne bo spustil hladne. To seveda ni bila izjava nekoga, ki vidi v prihodnost, temveč izjava temelječa na izkušnji, da je prav vsak IM nekaj posebnega, neponovljivega in znanega dejstva, da je ni IM tekme, kjer bi vse teklo po pričakovanjih. Napovedani zahtevni vremenski pogoji so bili zagotovilo za »posebne učinke«.
Ni mi težko priznati in zapisati, da je Peter plaval pod pričakovanji. To ni niti kritika Petrovemu pristopu in izvedbi tekme, niti beg pred morebitno lastno odgovornostjo. Izgubljene minute pripisujem delno neizkušenosti, predvsem pa dejstvu, da je pripeka in predčasno zapovedano slečen neopren povzročila, da so slabši plavalci delovali bolj kot vlačilci potopljeni do max pogreza in manj kot na vodi lebdeči okretni gliserji. Tako lahko obrazložim tudi dodatno padanje hitrosti v drugi polovici plavanje, ko je na delu že tudi utrujenost in še posebej prihaja do izraza manjša ekonomičnost gibanja v vodi.
Iz horizontale v vertikalo
Tudi malo se nisem vznemiril ob live trackerju ob izpisanemu plavalnemu času. Vedel sem, da odločilno še prihaja.
Peter je na kolesu dokazal, da je iz posebnega testa.
Mašina
Triatlonci smo mašine. Precizno izdelane, z vsemi certifikati, fino podmazane – švicarske ure! Smo pa tudi veliko več od tega. Rahločutni, razmišljujoči, občutljivi, ranljivi, odločni, vztrajni ljudje, sposobni sprejemati pomembne racionalne odločitve. Petrova koleščka so se odlično vrtela. Prave odločitve so zagotavljale optimalen tempo in gromozanski, vendar pričakovani skok na položaje. Live tracker je sproti potrjeval tudi moje intimne napovedi. Odlično izhodišče za napeto nadaljevanje.
V igri
Vse je teklo po napovedih. Kontrolirano, ambiciozno, vendar cel čas na varni strani. Verjamem Petru, da se je zgodilo iznenada, nenapovedano: »Enako kot kameleon bliskovito stegne svoj jezik proti plenu«, je komentiral Peter. Energija je v slapu zapustila telo. In to večkrat znova in znova. Nisem in ne želim biti pameten ter iskati in za vsako ceno najti razloge za tak zaplet, nezaželen ter nepričakovan razplet. Včasih je enostavno potrebno priznati, da ne vemo in ne razumemo vsega.
Pot navzdol
Live tracker je Petra izgubil iz radarske kontrole. Tudi ob tem se nisem pretirano vznemiril. Nekaj trenutkov, morda minut sem bil resnično žalosten, razočaran. Vendar hitro sprejel. Predvsem pa močno čustvoval s Petrom, saj sem vedel, da je moral globoko vase, da se je zmazal. Poklon! To ni dano vsakomur.
Kaj šteje?
Ni se izšlo niti na glavo, niti z glavo. Pripravljene variante so odpovedale. Tudi to je veličina IRONMANA, da nam vedno postreže z veliko več, kot samo s tistim, na kar smo in se lahko pripravimo. Neprecenljivo. Ne dvomim, da je to dragocena izkušnja, ki ne bo zlepa zbledela. Neponovljivo. Verjamem, da se je Petra močno dotaknila in bo sčasoma celo pridobivala na vrednosti.
Vesel sem, da sem lahko bil delček zgodbe.