»Greš v Antwerpen?«, me vpraša Anja na enem od skupnih tekov, še pred klubskim “izletom” na polovičnem Ironmanu v St. Polten-u. »Kaja je že prijavljena, Nataša bo tudi. Pa še ves izkupiček od tekme gre v dobrodelne namene, v fond “To Walk Again”, ki ga je ustanovil Marc Herremans« (izjemen triatlonec, ki je po poškodbi na treningu ostal paraplegik).
Tako smo se na Ironman 70.3 v Antwerpnu prijavili od 3K-jevcev Kaja, Anja, Drago in jaz, ter »naša« Nataša Nakrst in Jani Železnikar. Na tekmi sta bila še dva Slovenca in sicer Mitja Mori ter Branko Mlinar.
Na pot smo Drago, Anja in Nataša v enem ter jaz in Suzi v drugem avtu odrinili v četrtek, 31.7 in po dolgih 14 urah prispeli brez težav na cilj. Po poti se je za izredno dobro izkazala odločitev, da vzamemo walkie-talkie-je od mojih punc (na prvi pogled igrača, v bistvu kar uporabna zadeva). Takoj po prihodu smo doživeli prvi šok, ker je naš gostitelj eno od treh rezerviranih sob oddal in sicer enemu prav prijaznemu tekmovalcu iz Nove Zelandije. Zadevo smo hitro uredili tako, da smo prešli iz formacije 3×2 v 2×3. Kajo nismo vnaprej obveščali, da se ne bi premislila 
. Sicer je bila pozicija naše hiše izredna: le 100 m od strogega centra, kjer je vso dogajanje (če si bo kdo kdaj zaželel obiskati Antwerpen, priporočam, kontakt dobite pri Anji ali meni).
Tekma (http://www.sport.be/antwerpironman/2008/eng/) poteka v strogem centru Antwerpna, ki je turistično neprimerno bolj oblegan, kot Bruselj, in zato dokaj poln ljudi v tem času. V petek dopoldan, po jutranji kavi in klepetu (jaz sem »čuval« punce, medtem ko je Drago zarisal na karti progi za tek in kolo) smo se opravili na ogled tekaške proge, kar je bilo istočasno tudi lep ogled mestnih znamenitosti. Tekaška proga ima izredno lepo kuliso, vendar ni ravno hitra, ker je ovinkasta in speljana tudi po nekaj izredno lepih, starih, s kamnom tlakovanih cestah, ki pa so nerodne za tek.
Utrinki iz Antwerpna:
V petek popoldan se nam je pridružila še Kaja, ki je prišla z letalom do Bruslja in najetim avtom do Antwerpna, tako da je bila ekipa popolna. Bilo je zadosti časa še za ogled mesta in nakupovalnih zmogljivosti Antwerpna:
Soboto dopoldan smo posvetili ogledu in preizkusu jezera, kjer smo plavali, ter kolesarski progi. Že po vstopu v jezero smo ugotovili, da je vidljivost 0 mm. Da, dejansko tudi milimeter ne vidiš pred svojim nosom. Kolesarsko progo sta Anja in Drago že prej naštudirala iz forumov, tako da smo med vožnjo (z avtom ugotavljali, da je res bolj ali manj ravna, vendar vetrovna in polna nerodnih železniških tirov, ovinkov in drugih ovir. Pa še zaključek poteka skozi center mesta, kjer je nekaj kamnitih tlakov.
Sobota pozno popoldan, prijave in lepa novica: prehodi čez tire bodo obloženi z gumijastimi preprogami, vendar dokaj ozko, tako da bo potrebno biti pozoren na oznake. Vremenska napoved pa ni bila ravno vzpodbudna: vetrovno in velika verjetnost dežja – „to je Belgija”, smo slišali.
V soboto zvečer smo opravili zadnje priprave in pregled opreme:
A zjutraj pred tekmo vseeno eni še nismo bili prepričani, če je vse ok:
Začelo se je z masovnim startom skoraj 1000 udeležencev, kar samo po sebi ni nič posebnega, vendar je štartna cona tako ozka, da smo takoj od poka naprej občutili posledice – prerivanja, udarci, … Punce so imele kape druge barve, tako da so bile deležne tudi kakšnega „sorry”, vendar tudi njim ni preveč pomagalo. Očitno v tekmovalnem žaru ljudje pozabijo na bonton.
Vendar nič ne more biti tako hudo, da se ne bi končalo z nasmeškom
Skok na kolo v dresu 3K
Čez dober km kolesarjenja pride prva značilnost proge: spust v tunel pod reko, potem še vzpon in smo že na drugi strani. Potem smo dejansko videli, kaj vse prinaša proga. Prehodi čez tračnice so bili sicer obloženi, vendar širina preproge je bila le 1m, tako da je šlo posamično čez, pa še tako je ropotalo, da je bilo na vsakem prehodu vsaj 20 bidonov in nekaj ostale krame – rezervne gume, torbice, očala, … Kar ni bilo zares dobro pritrjeno, je odpadlo. Veter je nagajal predvsem iz boka, vendar v prvi polovici proge ni bilo hudo. Potem, nekje okrog polovice proge (sicer kakor za koga , nas je začel močiti dež. Nič hudega, hladno ni bilo, je bila prva misel. Že na prvem prehodu čez tire pa vidiš, kako preproge drsijo. Bilo je kar nekaj padcev, med drugimi se je tudi Dragotu pripetilo bližnje srečanje na preprogi, ki se je zanj končalo tako, da če bi imel pidžamo, bi malo podremal , kar pa razen izgube časa, nosilca bidona in očal ni imelo težjih posledic. Zadnjih 15-20 km do mesta je bilo pa vsem (eni smo priznali, drugi sicer ne glasno kar hudo. Veter, ki je medtem pihal še močneje (morda smo pa bili malo bolj utrujeni v prsa, spet tiri, pa kocke v mestu (kako sploh prevozijo Paris – Rubaix po vseh teh kockah, mi ni jasno).
Konec kolesa, kjer so eni bili tekmovalno resni, eni pa tako srečni, da nismo varčevali z ljubčki:
Tek je bil lepši del dirke. Kulisa izredna, gledalcev kar veliko, 5 okrepčevalnih postaj v slabih 7 km, kolikor je bil krog. Suzi nas je vseskozi vzpodbujala in poskušala ujeti tekaške utrinke:
Drago vleče:
Jani mu sledi
Tako teče zmagovalka
Tako pa eni, ki se lahko ravnamo le po olimpijskem načelu
Po treh krogih in še dober km zraven pa končno cilj, kjer je vse udeležence pričakal in nam čestital tudi Marc.
Drago teče v cilj
Anja tudi
V cilju smo bili veseli
Po tuširanju pa še bolj
Od „naših” je Drago opravil prvi, 6 v svoji starostni skupini, le 17 sec za 4 mestom in 2 za petim (ah, če ne bi bilo padca). Dobro min za njim je Jani (7mi v isti starostni skupini), 15 min zatem še Nataša (naj sploh zapišem, da je bila prva v svoji skupini ?), ki bi lahko vmes poiskala še kakšno trgovino s pralineji, pa bi vseeno ostala prva . Slabih 5 min je Nataša počakala na Anjo, pa še slabih 12 min name. Drago je poizvedel – Anja je druga v svoji skupini, kjer sta bila dva slota, torej Nataša ima že družbo za Florido. Vsi smo spremljali, če bo kakšna „teta” iz kategorije F45 pritekla za mano. Ni je bilo, prva je pritekla Kaja, 7 min za mano, kar je pomenilo, da je druga za Natašo in da je slot za Florido (eden v skupini) njen. Tri naše punce na tekmi, vse potnice na svetovno prvenstvo – BRAVO.
Do osmih je trajalo čakanje na uradno podelitev slotov. Kaj bo z Dragotom, kaj z Janijem (6 in 7 v skupini M45, kjer so rezervirani 4je sloti) … Drago je navidez miren, v sebi pa samo on ve, kaj si je mislil. Nekaj čez 8 pride na vrsto še podelitev slotov. Malo smo se čudili, zakaj je bila razglasitev samo absolutno, takoj po tekmi, praktično brez slovesnosti, vendar glede na dobrodelno komponento tekme smo hitro odpustili organizatorjem. Kaja in Anja sta dobile še uradno potrditev in se morale poslovit od nekaj evrčkov za vplačilo prijavnine. Pride razglasitev za skupino M45. Prvi se ne javi, drugi ravno tako ne – Drago že brska po denarnici za prijavnino za Florido (BRAVO Drago), tretji se tudi ne javi, torej Jani tudi ima slot (BRAVO Jani). Slote so torej dobili 4je grebatorji od petega do osmega mesta, tako da do mene ni prišlo . Kot se spodobi, zaključili smo s parimi kozarci piva Trapist na Janijev račun, podučeni s strani Toma (kolega od Janija), da je to verjetno najboljše pivo na svetu. Pa še opozorilo, da je potrebno pri belgijskem pivu pogledat stopnjo alkohola, ker gre lahko celo 2 do 3 krat višje od stopnje, ki smo jo vajeni. Zato so baje vsi tujci hitro pijani (pijanih ljudi pa tam res ne manjka).
Na kratko, bolj ali manj skupno mnenje vseh nas o tekmi:
- plavanje: gužva, prerivanje, vidljivost nobena, … je pa samo en krog, brez prekinitev
- kolo: test za vzdržljivost okvirja, obročev in krmila kolesa ter trdnosti pritrjenih stvari, tehnično zahtevno
- tek: super je teči po centru takega mesta, kot je Antwerpen
Vse na kup: super, odlično, je bila sploh kje kakšna težava ali problem ? Antwerpen je zelo lepo mesto, ki si zasluži obiska in ogleda. Škoda le, da nismo bili sposobni preveriti nočno življenje, ki je verjetno kar bogato, glede na vpitje do 5ih zjutraj, ter bogate ponudbe školjk (ravno je bil čas festivala školjk).
V ponedeljek nas je čakala še pot domov, ki smo jo pa navkljub močnim nalivom na poti izpeljali tako, kot se spodobi – varno in zanesljivo. Suzi je vestno sledila napotkom Michelin-a, jaz strogo sledil njenim narekovanjem (si sploh kaj drugega upam , Drago & Co pa kot senca za nama.
Bobi
P.S. Kakšna fotografija še pride, ko pridemo do aparata od Nataše, ki je zdaj na dopustu.
Rezultati slovenskih tekmovalcev:Age Swim T1 Bike T2 Run Cum. Gap Pos. / Group
38. MORI Mitja 34 25:04 2:41 2:18:50 1:36 1:25:35 4:13:47 +28:15 2 / S3H (M30)
141. KOK Drago 45 34:27 3:12 2:25:45 1:45 1:30:32 4:35:42 +50:10 6 / V2H (M45)
156. ŽELEZNIKAR Janko 47 29:36 2:38 2:31:46 1:13 1:31:54 4:37:09 +51:37 7 / V2H (M45)
319. NAKRST Nataša 46 29:22 3:23 2:36:42 2:11 1:40:38 4:52:19 +1:06:46 1 / V2F (F45)
364. BAJCAR Anja 33 32:58 3:14 2:38:13 3:05 1:39:21 4:56:53 +1:11:20 2 / S3F (F30)
481. JOVANOVSKI Slobodan 47 39:14 5:12 2:40:34 2:14 1:41:19 5:08:35 +1:23:02 48 / V2H (M45)
534. VOVK Karmen 45 32:24 3:18 2:45:20 2:58 1:51:31 5:15:33 +1:30:01 2 / V2F (F45)
663. MLINAR Branko 63 39:06 3:43 2:48:30 2:13 1:56:53 5:30:26 +1:44:54 3 / V5H (M60)