S prvo nedeljo v marcu in s polmaratonom v Gorici se v 3K Športu začenja letošnja tekmovalna tekaška sezona. Nastopi 3K-jevcev so v resnici okronali uspešnost sicer težkih zimskih priprav. Čeprav v ospredju prve tekme ni bil čas, so bili le-ti izredno dobri in polmaratonci so že dobili potrditev svojega zimskega dela. Vse to pa še čaka maratonce, tiste, ki so si že marca, praktično še pozimi, zadali prvi cilj sezone. Prav gotovo to velja za Klavdijo in Suzano, ki se čez dober teden, 17. marca, odpravljata na maraton v Barcelono.
Kako to, da sta si prvi cilj svojih tekaških priprav postavili že marca: zaradi Barcelone, lepote zimskih priprav ali česa tretjega?
Lani sva se prvič odločili za maraton v Parizu (takrat smo se že dogovorili, da gremo vsako leto na en maraton v tujino), ki je bil aprila, in priprave na lansko tekmo so potekale super. Vremenske razmere so bile popolnoma naklonjene tekačem, pa še zimski dolgi večeri ti z dolgimi teki hitreje minejo. Tako tudi pomislili nisva, da bi nama letos vreme lahko postavilo meje J. Ko smo iskali maraton za leto 2013, se nam je Barcelona zdela super, tako zaradi turističnega ogleda kot tudi obmorske trase. No, slednje se je kasneje po temeljitem pogledu poti izkazalo za popolnoma drugače …
Kaj ta zgodnji čas tekme pomeni za vajine priprave, kako naporni se vama zdijo treningi?
Nama ta čas, morava reči, izredno odgovarja, ker raje in lažje trenirava v hladnejšem obdobju, kot potem poleti za jesenske maratone. Priznava pa, da so naju treningi to zimo pošteno presenetili, saj so naju težji zimski pogoji dodatno utrudili. Treningi sami po sebi ne bi bili tako naporni, če svoje ne bi dodal sneg, ki trening le oteži. Tako se že med tednom iz treninga v trening pojavlja utrujenost. Razdalje so že tako ali tako dolge, ko pa tečeš še po neprimernem terenu, se nama zdijo še daljše, tako da se nama včasih zdi, da kilometri nikamor ne gredo …
Večina tekačev ima svoje cilje postavljene jeseni, triatlonci imajo svoje tekme poleti; je ta vajin zgodnji cilj morda celo spodbuda, da sta bolj motivirani za delo?
Ja, res je. Ampak obe rabiva motivacijo za trening in veva, da če bi si zadali maraton šele na jesen, bi se polenili in potem kasneje težko začeli s tako dolgimi treningi. In to še poleti, ko je tako vroče (obe vročino zelo težko prenašava). Na enem zadnjih treningov sva se pogovarjali s Kajo o tem, kako si naslednje leto želiva odteči maraton v Istanbulu, pa se nama zdi november, ko je tekma, potem tako daleč. Na najino žalost spomladanskih maratonov ni veliko, kar pove, da se večina tekačev raje pripravlja za jesen. Ker naju maratoni bolj motivirajo kot krajše razdalje, bova vsekakor čez celo leto raje delali treninge za maratone.
Kako doživljata priprave na maraton pozimi, kaj vama je všeč in kaj ne?
Kot sva že omenili, zaradi temperatur raje trenirava v zimskem času kot poleti. Pri vsem nama je všeč to, da si tako zapolniva dolge, turobne večere. Poleti nama je prevroče in vsaka od naju rada tudi drugače preživlja prosti čas; Suzana npr. rada lenari v senci 🙂 Saj ne, da treninga ne moreva naredit oz. ga ne bi delali, samo težje se spraviva in v vročini tudi veliko bolj trpiva. 🙂
Slaba stran treningov pozimi je, če vreme dela svoje in nam otežuje uspešnost izvedbe. Kot letos, ko težko delamo na hitrosti. Dejstvo je, da imava dovolj le vzdržljivosti, ostalega pa premalo.
Kakšni so vajini občutki štiri tedne pred tekmo; bo tekma prezgodaj, prepozno ali ravno pravi čas? Kako se vama zdi, da sta pripravljeni?
Priznava, da pomisliva, da če bi lahko, bi prestavili tekmo. A ko sva bolje pogledali traso maratona, ki naju čaka, sva si rekli, da rezultata itak ne bova izboljšali, saj je v Barceloni precej vzponov in je proga zelo zahtevna (od 5km pa tja do 15km so sami vzponi, potem pa za zaključek, ko si že utrujen, spet). Sva se pa na te vzpone pripravili in bo, kar bo, samo da prideva do cilja. Za nagrado dobiva pa turističen ogled mesta 🙂
Ali in katere informacije o maratonu v Barceloni sta že pridobili; glede na vajino izkušnjo z lanskega maratona v Parizu, kaj bo pomembno v Barceloni?
Že lani, ko smo gledali relief pariškega maratona, smo mislili, da gremo na gorski tek. Letos pa, ko smo videli vse vzpone na trasi maratona, smo najprej mislili, da je proga taka kot lani, pa še to bolj na papirju, v resnici pa ni tako hudo). Zaradi dejstva, da je v Barceloni proga tudi ob morju, se nam je zdelo, da ne more biti tako hudo. Pa smo se zmotili. Tisti, ki so že odtekli barcelonski maraton, so potrdili, da ni prav nič lahek in da naj se kar pripravimo. In v glavo smo si dali le ‘priti na cilj’, a ne slabše kot v Parizu. Seveda bomo pa videli, kako in kaj bo … Je pa res, da, vsaj Suzano, k rezultatu maratona žene tudi stava, ki jo ima s Tomažem 😉
Kaj bi vaju na tekmi najbolj razveselilo?
Da bi bil dan »po športno« popoln in bi šlo od starta do cilja.
Verjetno pa se veselita tudi Barcelone, samega mesta?
O seveda, saj v samem prvotnem dogovoru je bilo, da gremo vsako leto na maraton v kraje, kjer si bomo tudi kot turisti ogledali mesto …
In potem, ko bo ta zimski maraton za vama, imata že določene nove športne cilje? Si želita tudi prihodnje leto na tak, zimski maraton?
Vsekakor maratoni ostajajo, no, če bo zdravje dopuščalo. Po Barceloni pa bodo najprej trojke na 29km, potem jesenski maraton, za Klavdijo v Berlinu, za Suzano v Veroni. Želje za prihodnja leta seveda so, nismo pa še govorili o tem. Najprej zaključimo začeto leto 🙂
Seveda želimo tako Klavdiji kot Suzani pa tudi Tomažu veliko užitkov na njihovem zimskem maratonu; naj ji nastop nagradi za težko delo pozimi in naj bo dobra spodbuda za njihove nadaljnje treninge.
Srečno, 3K-jevci!