Kot zanimivost vam opišem moj tek na Baikalu.
Sobotna jasnina in brezveterje se je z nočnim severnikom sprevrgla v snežni zamet na baje ščiščeni trasi. Celotno maratonsko traso je zamedlo s 30cm snega, tako da se je tek po 7km spremenil v oviratlon s skakanjem in vgrezanjem v sneg. Tudi pihalo je kot “pri norcih” in zmrznil mi je telefon. Slik je torej malo. Dobro, temperatura je bila pričakovana -17 stopinj. Kontinuirani tek v mrazu in vetru ni problematičen, če se ne obrne v vgrezanje v sneg vseh 42 km. Telo porabi precej več energije, poti se in hkrati hladi. Ker guncanja, hoje in vgrezanja po 21 km ni bilo videti konca, sem zadevo zaključila v šotorčku na jezeru. Ampak kolegi, Baikal je čudovit in vsa pokrajina, ki ga obdaja. Vredno ga je obiskati.
Majetka, zate imam še prospekt Kamčatke, s katerim sem si med oviratlonom grela stegna. Ni “prešvican”
Barbka
In še fotke.
Jutranje priprave, najprej zaščita pred ozeblinami. Enemu tekaču je zmrznila konica nosú:
Sledi troslojna ovojnina. Sekundarna še visi na obešalniku:
Prevoz s hovercraftom na štart, čez jezero:
Prvih 7km super:
Nato pa snežna “veselica” do konca:
Pogrešam led, po katerem tečem le parcialno, vse ostalo pa hop, hop v 30 cm sneg:
Zaključek na 21. kilometru:
Priznanje za zaključeni “polmaraton”:
