Opa, tale naslov pa obeta kakšno polemiko ali vsaj kakšen Igorjev vlek mojega ušesa. Mirno, le mirno! Medulin se je tudi tokrat pokazal kot izvrstna priložnost za piljenje forme pred tekmovanjem. Seveda po znani metodi NO PAIN – NO GAIN. V treh dneh, pravzaprav seštevku petkovega popoldneva, sobote in nedeljskega dopoldneva, smo tekačice in tekači zmogli več kot 50 kilometrov. Hitri intervali so bili res hitri, zato se je marsikomu od nas na obrazu zarezala kakšna guba več od bolečin.
Vseeno nam ni manjkalo vztrajnosti, kar je zabeležilo tudi oko oziroma objektiv Lukovega fotoaparata. Po kampu nas je neslo kot hudir. Kdo ve, mogoče smo bili polni adrenalina pred prihajajočo tekmo v Ljubljani. Mogoče smo pač že tako dobro pripravljeni, da bi se tako razkurili kjerkoli ta hip. Morebiti pa smo se nalezli preobilice testosterona, ki se je čutil v zraku. V hotel so ga namreč v petek zvečer prinesle horde nemških, čeških in drugih (rekreativnih, upam) nogometašev, ki so zaradi svoje ljubezni do litrov piva prej spominjali na navijače v Planici kot na športnike. Na srečo so hitro odnesli šila in kopita, tako da smo se 3kajevci mirno posvetili našemu načrtu: treningu, raztezanju, hrani, predavanjem, počitku in spanju. Ja, še en Medulin je za nami. Upam, da ne zadnji!
In še link na super fotke, made by Luka:
http://picasaweb.google.com/marinkasimec/Medulin?authkey=t5fjU1z9Epk#