70.3 3K Triatlon Bled
Vsa sezona 2020 je bila prav posebna zaradi že poznanih okoliščin. Tako rekoč skoraj vsi plani so se mi rušili sproti. Toda v klubu smo se hitro prilagodili na vse skupaj in smo v virtualnih Ironman izzivih našli novo motivacijo.
Tako sem hitro, mogoče celo prehitro naredil prvo 70.3 distanco, vsaj delno in virtualno, povezal sem kolo in tek. Po solidnem kolesu in dobrih prvih 5km teka sem hitro spoznal, zakaj je triatlon lahko zelo naporen šport, od 7km naprej je bilo, da ne rečem, skoraj mučenje. Zmanjkalo mi je energije, izpraznil sem telo in od tam naprej je šlo samo še na golo trmo in odločnost, da hodil pa ne bom na svojemu ”debiju.” Uspel sem v polžjem ritmu preteči 21 km in dva dni za tem sem komaj premaknil noge, vendar uspel sem in to me je držalo pokonci, nisem hodil!
Zaradi prvega malce bolj grenkega priokusa in zaradi slabega »rezultata« sem si zadal cilj, da jeseni močno popravim tek in celotno izkušnjo triatlona.
Tudi do jesenske izvedbe sta bili pot in motivacija bolj podobna vožnji z vlakcem smrti, kot nekemu konstantnemu izboljševanju forme in motivacije.
Vendar, nekje 4 – 5 tednov pred samim dogodkom, ko smo od Igorja dokončno prejeli informacijo, da triatlon bo, sem zgrabil stvar bolj resno. Tudi prej sem odtreniral vse treninge, vendar prave zagnanosti in cilja ni bilo na vidiku. Pričele so se malce bolj skoncentrirane priprave in treningi. Končno je napočil dan in z njim presenetljiva mirnost pred samim pričetkom. Vedel sem, da sem bolje pripravljen kot spomladi, tudi od trenerja Igorja sem prejel veliko pomembnih napotkov in informacij, ki sem jih dosledno upošteval. Posebej detajlno sem upošteval napotke glede tempov, občutkov in prehrane. Zaradi te doslednosti mi je bila celotna izkušnja pravo nasprotje od tiste spomladi.
Imel sem dovolj energije, naslednje dni po tekmi ni bilo težav in za prvi pravi triatlon lahko rečem samo fantastična izkušnja.
Vendar, ker prihajam iz malce resnejšega športa, so mi hitro zrasle tudi ambicije in želeni cilji po določenem času. Nekje sem jih presegel, spet drugje me čaka še ogromno treninga.
Vendar, da ne prehitevam lahko začnem na začetku pri plavanju.
Plavanje
Malce pred 8:00 smo štartali s plavanjem v tako rekoč popolnih razmerah. Mirna voda, sončni vzhod nad Bledom, rahla meglica zaradi tople vode in hladnega zraka.
Pričel sem, kakor sva bila s trenerjem dogovorjena: ne prehitro, vendar odločno in zbrano. Hitro sem ujel svoj ritem in po polovici sem ugotovil, da bi lahko še dodal, tako sem nadaljeval v svojem ritmu. Celotno razdaljo (še nekaj deset metrov več) sem preplaval v tempu 1:41/100m, kar je bilo zame najhitreje na to razdaljo na odprtem. Posebnega cilja pri plavanju nisem imel, saj sem resnično neizkušen v plavanju na odprtem in tudi v bazenu se še močno lovim glede tempa, časov in vsega skupaj. Sledila je sproščena menjava in kolo.
Kolo
Vedel sem, da sem na kolesu veliko napredoval v primerjavi z mesecem majem. Še vedno sem daleč od osebe, ki se smatra za kolesarja, saj kolesarim šele svoje prvo leto, vendar sem kljub temu pričakoval, da bo kolo moja najmočnejša disciplina. Temu je tudi bilo tako. Zopet sem se držal navodil Igorja, kjer sem najprej imel v mislih to, da zaužijem dovolj energije in da pripravim telo na nadaljnji napor.
Pričel sem malce rezervirano, vendar odločno, po prvih 25km in pri obratu (Bohinjsko jezero) sem ugotovil, da se počutim zares dobro in začel sem dodajati. Nekako padel sem v svoj ritem in svoj svet, lahko sem izklopil promet in se skoncentriral samo na vožnjo in energijo, ki jo potrebujem za uspešno nadaljevanje tekmovalnega dne. Šele pri zadnjem obratu pri Bohinjski Bistrici mi je v glavo šinila misel, če sem morda prehiter, saj sem začutil, da diham pospešeno. Dvignil sem se iz aero položaja in nekaj 100m prekolesaril sede, kmalu zatem me je prešinila misel, saj je tekma – nekaj pa vendarle moram dati od sebe – vstopila je moja tekmovalnost. Zleknil sem se nazaj v prav udoben aero položaj in nadaljeval z vožnjo. Sedaj nisem več padel v tisti pravi ritem in tudi promet je postal občutno bolj gost, da ne rečem že celo malce moteč, saj veter, ki ga ustvarjajo nasproti vozeči avtomobili ni ravno najboljša vzpodbuda. Ampak bolje to, kot da ostane celo leto nekje v zraku. Poleg tega smo zadnji del trase prevozili po poti ob jezeru, kjer je bilo v poznih dopoldanskih urah in lepem vremenu že veliko ljudi in vožnja je bila upočasnjena ter vijugasta.
Na srečo sem bil eden tistih, ki so sploh lahko prevozili to cono, nekateri kolegi v 3K so se morali celo obračati.
Z rezultatom na kolesu sem bil zadovoljen, čas 2:32:32 in povprečna hitrost 35,3km/h sta bila nad želenim in predstavljata mojo najhitrejšo vožnjo na 90km. Moj cilj je bil nekako pri povprečni hitrosti 33-34 km/h.
Tek
“Šele sedaj se zares prične,” mi je govoril glas v glavi. Tek je zame resnično daleč najšibkejša disciplina, čeprav rad tečem in je res, da sem igral nogomet, kjer se veliko teče. Toda kljub temu je zame tek na daljše razdalje skoraj nerešljiva uganka, zaenkrat! Iskreno, moje noge še niso kos boljšim rezultatom v tej disciplini. Napredujem, vendar zagotovo ne v takšnem ritmu kot na kolesu ali pri plavanju, in v takšnem, kot bi si želel.
S tekom sem pričel počasneje od zadanega, vendar sem si govoril: “Bolje počasi, kot pa, da sem spet po 7 km na koncu z močmi.” Tako je minil prvi krog v zmernem ritmu in prav tako drugi. V tretjem in zadnjem sem želel dodati ob spodbudi trenerja in bližnjih, toda noge me niso žele ubogati. Trudil sem se, se priganjal v mislih (“Daj Marko, samo ena noga pred drugo,…”), tudi glava je hotela, bila je želja, hotelo je tudi srce (pulz je rasel), tempo, pa je kar nekako počakal pri 5:35+/km. Zadnje 3km ni bilo več lahkotnosti, šlo je že malce na trmo, vendar še vedno v mejah “normale.” Razdaljo sem odtekel v tempu 5:33, ki je bil zame razočaranje. Tudi podatek na Stravi, da je to moj 3. najboljši rezultat na 21 km, mi ni ravno v ponos. Je pa dobra popotnica za naprej in na tem se da le še graditi. Rezultat se zagotovo da izboljšati in to mi daje dodatne motivacije. Moj cilj teka na polovički je bil nekje pri 5:25/km, toda to ostane za naslednjič. Ko se bomo zopet pogovarjali o novih dosežkih.
Celotna prva izkušnja 3K izvedbe 70.3 Ironmana mi je bila v največjo motivacijo. Videl sem, da lahko, opazil sem napredek (glede na pomlad) pri vseh disciplinah (nekaterih več, nekaterih manj), tudi pri dovajanju energije.
To me žene naprej, želim si še hitreje, še močneje in še dlje.
Za mano je šele prvo leto v triatlonu, a gotovo ne zadnje. Glede na to, da so cilji po vsem tem le še bolj zrasli, lahko rečem le: “Se vidimo na treningih in naslednjih tekmah, kjer bomo ponovno in upam, da skupaj iskali svoje nove najboljše dosežke!”
Prehrana 70.3 (start 8:00)
Zjutraj: kos kruha in med + kava
Pred tekmo: banana in ½ Redbulla
Menjava: plavanje-kolo 2-3 požirke Redbulla
Kolo: 4 bidoni (1 voda) + 1 gel
Energija: 2x750ml in 1x550ml
držal sem se priporočil 1,5h à 100g OH
Menjava: kolo-tek 1 gel
Tek: 1 bidon vode + 3 geli, 1 gel na 6 km