Že več kot poldrugo leto je mimo ko sem po nastopu na Bledu prvič stopil v stik z Igorjem, pa se vseeno spomnim kot da je včeraj. Hitro sva se dogovorila in oktobra 12 sem pričel s plavanjem v 3K. Od začetne borbe z vodo sem z veliko vaje počasi napredoval. Seveda so z napredovanjem rasle tudi ambicije, vsaj en olimpik v letu 13. Izpadlo je še boljše;
Pet tekem, od tega trije olimpiki. Za vsako od njih se skriva kakšna prigoda, morda pa le izpostavim prvo tekmo na Ptuju. V bazenu se po dogovoru razporedimo glede na čas in naneslo je, da sem plaval takoj za Racmanom. “Samo ne spusti ga” mi je rojilo po glavi. Pa ga nisem. Še več, tepel sem ga po nogah, pa ne zanalašč. Praktično skupaj zajahava kolesi, glava dol in gasa. Ja pa ja, srce v grlu, kolo pa nikamor. Jaka me zamenja, da bi se malo sestavil. Hehe, malo kasneje za sabo zaslišim približajoča kolesarja. Zdaj že malo spočit Racmanu namignem:”prim”, vstanem in na polno stopim na pedala. Če ne uspem, se bom vlekel še naprej. Komaj priključim, pogledam nazaj. Jakatu žal ni uspelo. Malce hitreje napredujem preostali del ob obvoznici. Še tek, pa je. Zadnjo dolžino pred ciljem sva se z Racmanom spet srečala, ko me je prehitel tako, da je skoraj zapihalo. Evo moj prvi 3K triatlon je bil tako pod streho.
Jakatov zaključni komentar: “na bajku te drugač lohk glih za uhe primem”; po moje je še danes malo jezen name.
Pa se vrnimo na Dunaj.
Lahkih nog naokrog – tek 1
Ker sem bil že ob zaključku pretekle sezone odločen, da se bom v letošnji preizkusil vsaj v eni daljši preizkušnji in ker je lanski Dunaj izpadel odlično, sem se že januarja prijavil. Kot dosedaj sem tekel in kolesaril pretežno sam, razen petkovih 3k rund spomladi. Počasi so se kilometri nabirali v vseh disciplinah, prav tako je raslo tudi pričakovanje. Potem pa me kot strela z jasnega v sredo pred tekmo Helga obvesti, da verjetno plavanje odpade. Kljub vsemu poskušam ostati kar se da optimističen, saj naj bi se organizatorji šele v petek dokončno odločili.
V ovinkih sem pridobival….. stotinke
V petek je bilo že jasno, da plavanje dokončno odpade, namesto tega bodo izvedli duatlon 5-90-20. Tadeja me je, potem ko me je videla, potolažila, da še vedno lahko odpovem. Pa ne jaz, če sem se že odločil bom predelal vse kar si bodo organizatorji zamislili. Seveda so si zamislili še eno spremembo in sicer skrajšali so kolo na 66. Torej popoldan se družinsko odpravimo na Dunaj. Zvečer po prihodu najprej poiščem Helgo, ki me usmeri do otoka. Že na mostu mi je popolnoma jasno zakaj so plavanje odpovedali, pri takem toku ni mogoče plavati. Nato dvig številke in sprehod po mestu. Kljub temu, da je štart šele ob dvanajstih se že pred enajsto spravimo spat.
Dopoldne se počasi pripravim. Največ težav sem imel pri obleki, glede na veter (do 31 km/h) in mraz (cca 10) dejansko nisem vedel koliko se obleči, da mi kasneje ne bo vroče. Po naravi nisem zmrzljiv, vendar sem se vseeno odločil za dolge rokave, zimske rokavice in kapo za začetek. V menjalnem prostoru pa še nekaj rezerve. Štart se bliža, v moji glavi pa le misel, da se v štartu ne zaletim preveč. Cca 4:50 za prvi tek se mi je zdelo kar primerno, pa vendar sem brez težav tekel celo malček hitreje. Pri menjavi sem čez šprintarce navlekel še galoše. V 3PM (beri tri pisane marjetice), na desni se zatakne zadrga in kar precej se namučim, da zadevo uredim. Lahkoten tek izven menjalca, skok na bicikel in gasa. Prevoziti je bilo potrebno 12 krogov, pa bi precej raje vozil na velodromu, tam vsaj pospeševanj po obratih ne bi bilo. Nekaj kolesarjev na hightech “kozah” me je prehitelo, kot da sem na mestu, bili so pa tudi taki, ki sem jih prehiteval jaz. Spomim se Roberta, ki me je prehitel v četrtem ali petem krogu in rekel, da že lep čas vozi za mano in da mi ne bo pustil zmagati. Med nasmehom mu zaželim srečo. Nekaj krogov se menjava v vodstvu; jaz proti vetru on z vetrom seveda vse strogo v varni razdalji, saj je bilo kar nekaj sodnikov na motorjih.
Glavo dol tule piha za popi….
Zadnje dva kroga me ni več prehitel, verjetno je, tako kot jaz, malo popustil, da bi se pripravil na tek. Menjava po kolesu je potekala brez naglice, saj je utrujenost že začela kazati zobe. Takoj po začetku drugega teka zaznam rahle krče v sprednji stegenski mišici na obeh nogah. Podobne težave sem imel že na Bledu 13. Nič, treba bo teči le tako hitro, da ne bo potrebno raztegovati. Zaradi strahu pred krči tudi ciljnega šprinta ni bilo. Kljub utrujeosti v cilju sem zelo vessel, da mi je uspelo.
V športnem smislu tudi v pridodnje nimam visokih ambicij, za vse dosedanje nastope pa se lahko vseeno pohvalim, da sem vse končal.
4. najhitrejše dekle na Dunaju 2100 – Manca
Naj si za konec sposodim misel Nejca Zaplotnika:
“našel sem pot po kateri imam namen tudi v prihodnje stopati v prijetni družbi 3K”.