Ta Igor je zmeraj bolj podoben Ruglju
. Najprej nas “tera”, da tečemo, kolesarimo in skratka migamo, zdaj moramo pa še spise pisati 
. In potem on mene vpraša po mojem prvem … ,to naj ženske vpraša … , mene pa po moji prvi . Ker sem končno doumel, da hoče vedeti nekaj o mojem prvem triatlonu, sem poizkusil nekaj spravit skupaj … (raje kot pisat, bi šel teč 
).
Prvega sem se udeležil kot gledalec , oziroma spremljevalec Igorja, nekje v Avstriji. Takrat sem lahko le občudoval vse te zagnance, ki so se pognali v vodo, za tem na kolo in na koncu pritekli v cilj. Nekje v sebi pa sem takrat skril željo, da bi tudi sam enkrat opravil kakšen triatlon. Ves čas sem spremljal Igorjeve dosežke, bil z njim še na triatlonu v Trstu. Pa na morju v Pirovcu, kamor se je Igor pripeljal kar s kolesom. Skratka, boljšega vzornika se ni dalo dobiti.
Ves čas sem k prvem triatlonu nagovarjal še sodelavca, ki je imel podobne želje kot jaz. Nekje v juniju 2003, si prek neta ogledava koledar triatlonov in glej ga, državno prvenstvo v Kočevju v sredini avgusta. Zakaj pa ne. Kolega se je hitro premislil. Sam pa sem drugi dan že namakal kopalke na bazenu. Do triatlona je bil dober mesec in pol, jaz in kravl pa dva različna pojma. No, saj sem znal, tam nekje do polovice bazena je šlo, potem pa … ja, kaj potem…,nisem mogel več a ne?. Tukaj pa nastopi v glavni vlogi Tolminska trma, ki je naredila svoje in rezultati so kmalu sledili. Prvih 50 metrov v enem kosu … juhuuu … sem se že videl na Hawajih… in tako počasi dalje.
Pred triatlonom smo imeli z družino planirane še počitnice na morju. Ola, to bodo pa moje priprave. V avto kopalke in copate, na avto bicikel in gremo. Že pred odhodom sem si zastavil cilj: “Šel boš v Kočevje, sam se moraš prebiti skozi kvalifikacije.” Bil sem seveda edini udeleženec kvalifikacij, vozovnico pa bi si prislužil, če bi opravil preizkusni triatlon na morju v uri in pol. Seveda sem kvalifikacije opravil z levo roko in jezikom da tal
, ter v cilj pridrvel dve minuti pred iztekom roka. Če sem sedaj prav natančen, je bil to moj prvi triatlon, a kaj bi bilo to v primerjavi z državnim prvenstvom.
In res je prišel dan, ko se znajdem med samimi triatlonskimi zagnanci v Kočevju. In koga prvo srečam tam? Po doooooolgih letih, ja, itak da ste uganili … Igorja, ki je bil uradni napovedovalec. Kako sem bil jaz važen, ker sem ga poznal. Ne vem točno, kako me je že vprašal, ampak nekaj v tem smislu, kaj imam za ene težave v življenju, da sem se odločil za triatlon. Seveda je bilo vse pospremljeno s smehom in spodbudami za tekmo.
Prišel je čas za oddajo koles v menjalni prostor … kakšne rakete so nekateri pripeljali v menjalni prostor … jaz pa … no, ja, sej je tudi gorsko kolo … kolo a ne, ja potem me pa ne glejte tako postrani, no. Bo pa to prišlo prav pri izgovorih, zakaj nisem zmagal.
Že stojimo na obali Kočevskega jezera. Jaz, ki prihajam od brežin bistre hči planin Soče, me je bolj kot na jezero spominjalo na jutranjo kavo. Ogledujem si konkurenco in sredi nje opazim Barbiko, oprostite, Boruta Pahorja
. Ko sem kasneje gledal slike pred startom, je bil na vseh Borut. Pa malo povprašam ženo, ki je slikala, zakaj je povsod on in dobim odgovor: “Kamorkoli sem obrnila fotoaparat, povsod ga je bilo polno”. Človek je že takrat delal reklamo zase … on zdaj je premier, jaz, ki se nisem nastavljal, pa en kekc. Pa pustimo to. Start in že smo v vodi … vedno sem mislil, da je prva disciplina pri triatlonu plavanje, pa sem se zmotil … prva je rokoborba. Koliko sem jih dobil po glavi, pa po nogah in rokah … pa saj bi jim vsem vrnil, od katerih sem jih dobil, sam kaj, ko sem jim v trenutku videl sem še podplate …
Bojan ne se sekirat, saj jih ulovimo na biciklu … aha, na biciklu jih bom ulovil, seveda, … gorsko proti raketam,…kako je lepo sanjat … in med sanjami sem se že znašel na tekaški progi … z manjšimi mukami sem zdržal teh pet kilometrov … in zmagoslavno pridrvel v cilj.
Igor več tisoč glavi množici, (nekaj deset jih je pa bilo), oznani, da je to moj prvi triatlon … tudi, če ne bi nič povedal … je bilo opaziti … od muk in veselja.
Kako je že tista reklama … čokolada Milka 3€ … osebni avto 21.000€ … opraviti triatlon NEPRECENLJIVO … pa naj bo za začetek vsaj sprint triatlon.
Bojan Skočir