Ko zaslišim besedo šport, to v meni zbudi veliko čustev in spominov. Spremlja me že vse življenje, saj sem že kot majhen otrok bil z njim vedno povezan. Preizkusil sem se skorajda že v vsem kar je mogoče, ampak hitro sem ugotovil, da so mi bližje individualni športi.
Pri teh so dosežki odvisni samo od lastnega truda, volje in želje. V osnovni šoli sem pričel s treningi plavanja, kjer sem se hitro našel. Bil sem dokaj hiter in spreten pri obratih, kar mi je dalo prednost pred ostalimi soplavalci. Kasneje sem plavanje zaradi šolskih obveznosti opustil, vendar mi je uspelo ohraniti dobro tehniko in hitrost vse do danes. Zaradi vse več obveznosti v šoli, nenehnih nalog, testov in drugih stvari sem hitro začel pogrešati ustaljen urnik, ki sem ga bil vajen od prej; predvsem popoldanski, včasih tudi jutranji treningi plavanja.
Ker se je vsa ta energija in potreba po športu kopičila v meni in mi ni dala miru, sem se kar hitro vključil v krajevni klub borilnih veščin. Moja mladostna energija in živahnost je tu naposled našla tisto kar je iskala. Hitro pa sem spoznal, da borilne veščine le niso tako enostavne, kot izgledajo na prvi pogled. Da bi izboljšal kondicijo ter moč v nogah in rokah sem poleg začel še s kombinacijo kolesarjenja in teka.Na začetku bolj s tekom, saj še kolesa nisem imel, odločal pa sem se tudi o tem kakšno kolo si želim, zato sem začel pridno varčevati zanj. Odločitev je padla in kupil sem cestno kolo. Zdaj ko sem imel vse, se je izboljšala tudi kondicija in moč, kar mi je pomagalo do naslova 2x državnega podprvaka v mešanih borilnih veščinah. S prihodom na fakulteto in začetkom študijskega življenja pa sem dobil tudi več prostega časa, ki sem ga vedno bolj posvečal teku in kolesarjenju, opustil pa sem borilne veščine. Počasi je v meni rasla ideja, da bi se mogoče preizkusil v triatlonu, saj imam plavalne izkušnje, rad kolesarim, tek pa mi tudi ni predstavljal večjih težav. Na začetku o tem športu nisem vedel ničesar, zato sem nadobudno začel iskati klub, v katerega bi se čim hitreje vpisal in pričel s treningi, posledično pa pridobil nekaj informacij. Ker študiram v Ljubljani sem poiskal klub kar tukaj in našel 3K Šport triatlon klub. S trenerjem Igorjem sva se dogovorila za sestanek, kjer sva hitro preletela moje pretekle športne izkušnje, moje želje in oblikovala cilje za naprej. Na začetku me je malo preizkušal in hotel videti koliko zmorem in kako velike so moje želje, da postanem triatlonec. Ker sem po naravi tekmovalen, discipliniran in vedno resno pristopim k zadevi, ga nisem hotel razočarati. Pridno sem treniral in ker nisem imel predhodnih težav s katero izmed disciplin sem se že po treh mesecih treninga prijavil na svoj prvi triatlon na Šmartinskem jezeru – Šprint razdalja. Res sem bil navdušen in ne vem če je minil kakšen dan, da ne bi pogledal na koledar in odšteval do tekme. Dobro se spomnim, da sem tisto noč pred tekmo zelo slabo spal, po glavi mi je rojilo na milijone stvari, vse od tega kaj bi lahko šlo narobe, kako biti čim hitrejši v menjalnem prostoru, ali bom sploh zdržal, bom dosegel dober čas in tako naprej. Čez dan sem nekako umiril svoje misli in se pripravil, je pa veliko k temu pripomogla tudi podpora moje družine in punce, ki so me bodrili in tudi spremljali na tekmi.
Z navijaško skupino
Ker sem imel toliko stvari v glavi, sem seveda moral nekaj naredit narobe in glej zlomka, doma sem pozabil neopren, kar me je kasneje zelo teplo. Ko se je tekma pričela smo skočili v vodo in od mraza me je kar stisnilo, resnično sem pozabil dihati in potreboval sem nekaj sekund da sem prišel k sebi. Pogledam naokoli in moji sotekmovalci so kar švignili mimo mene, zato mi ni preostalo drugega kot da se hitro sprijaznim z mrazom, stisnem zobe in odplavam po najboljših močeh. Iz vode sem prišel utrujen, saj mi je pobralo kar dosti energije, vendar se nisem pustil, da bi me to zmedlo pri mojemu cilju in tako sem v menjalnem prostoru opravil z menjavo kot, da bi to počel že vrsto let. Kolesarska proga je bila kar hribovita, zato mi tudi tukaj ni bilo prizanešeno, da bi si napolnil malo energije med kolesarjenjem. Pri zadnji menjavi sem vedel, da sem že skoraj na koncu, zato sem zopet menjavo naredil hitro in suvereno ter se podal v dir za zadnje kilometre. Na začetku je vse šlo gladko, potem pa bum, moje energije kar ni bilo več, vedel sem da sem veliko preveč »divjal« na kolesu kar sem kasneje občutil na teku in 5km pretekel veliko slabše od želenega časa. Na cilju je bila vsa utrujenost in vse napake, ki sem jih naredil med tekmo v trenutku pozabljene, saj sem bil presrečen da mi je končno uspelo postati triatlonec in doseči čas, ki sem si ga zadal na začetku.
Po opravljeni Šprint razdalji nisem dolgo razmišljal in se že čez dva tedna prijavil na Triatlon za pokal Istre – prva Olimpik razdalja. Vedel sem, da zmorem in tudi Igor ni imel nikakršnjih pomislekov o moji odločitvi, saj sem dobro treniral in pokazal, da lahko premagam tudi daljše razdalje. Z eno besedo bi rekel, da je bilo popolno, saj se je na tekmi vse tako lepo poklopilo skupaj. Upošteval sem napake, ki sem jih storil prvič, še posebej na točkah kjer moram biti pazljiv, kar je pripomoglo k boljšemu počutju pred in med tekmo. Plavanje je šlo brez problema, res da so bili močni valovi in me je upočasnjevalo, ampak sem plaval v svojem tempu in sem se odlično počutil. Na kolesu sem se priključil ekipi treh kolesarjev, kjer smo se lepo menjavali in zelo hitro prekolesarili progo kljub vetru. Na teku je že bilo malo manj energije,vendar sem stisnil do konca in tudi tek naredil po pričakovanjih. Na tekmi sem bil res sproščen (še nikoli tako na nobeni v življenju), poslušal sem samega sebe, pojedel vmes eno sadno ploščico in se hidriral z cedevito, vodo, tam pa so imeli dodatne sokove, tako da sem se počutil čez celotno tekmo zelo močnega in polnega energije, ki so mi jo dali tudi moji navijači (prišla sta mami in oči, pa tudi stric in teta, ki so bili res navdušeni). Na koncu sem dosegel čas 2h16min in noro presegel svoja pričakovanja.
Po opravljenima razdaljama na triatlonskem tekmovanju že navdušeno gledam naproti novim izzivom in se pripravljam na daljše in zahtevnejše preizkušnje.
Tilen