Ljubljanski maraton 2014 je bil uspešno zaključen (3:19:46) in vse treninge do oktobra 15 smatram kot priprave na IM. Vzamem si nekaj dni počitka, nato sledi zimski del treningov; dvakrat plavanje, tri do štirikrat tek, vmes pa še fitnes. Novembra in dobršen del decembra poteka vse OK, žal pa konec decembra zbolim in počivam celih 10 dni.
Januarja se vrnem v ritem treniranja, vendar vidno slabše kot prej. Počutje je slabše, utrujenost že med treningom in vse skupaj sem pripisoval komaj zaključeni bolezni. Pa vendar se do konca januarja stanje ni kaj dosti spremenilo, precej dlje kot sem pričakoval. Zato sem dal tudi kri v analizo. Nič strašnega, vse v mejah, edino kar me je begalo, da sem imel S-feritin (zaloge železa) zelo nizek glede na to, da smo imeli večino bazne treninge. Igor me je pomiril, da sicer ni idealen, ne bi smel pa biti razlog za tako počutje. Sam, še vedno prepričan, da je ravno to razlog, začnem jemati New iron kapsule. Eh, proti koncu januarja zopet zbolim, kar me stane cca teden brez treninga.
Sredi februarja se za spremembo z Bojanom in Matejem dogovorimo, da daljši nedeljski tek odtečemo v Novi Gorici. Zelo prijetna izkušnja, tako zaradi družbe kot tudi zaradi same trase. Že proti koncu februarja se je izkazalo, da je imel Igor prav, saj sem se pri istih vrednostih v krvi precej bolje počutil in tudi tekel. No, kljub vsemu mi je pa jemanje železa koristilo, vsaj zaloge sem obdržal.
Pa se vrnimo v februar, ko se prične bicikel. Letos ne. Zaradi vremenskih pogojev se vsaj zame bicikel prestavi v drugo polovico februarja. Ostalo poteka v skladu s planom.
Prvega marca na teku polmaratona v Gorici kljub temu da tempo proti koncu precej pade, postavim PB z časom 1:35:37 (po moji uri). Zelo zadovoljen še z večjo vnemo treniram dalje. 21. marca skupaj z Marjeto skupaj odpeljeva Istrski brevet (200 km), medtem ko so ostali člani 3K precej hitrejši.
pred Gorico
V aprilu, kljub težjemu terenu kot v Gorici, popravek PB na Istrskem polmaratonu z časom 1:33:13.
Priprave v Dugi uvali zaradi neugodnosti termina žal izpustim, si pa v zameno vzamem dan dopusta in odpeljem blok treningov v zgornjem posočju.
Z Bojanom na Istrskem
Prvo nedeljo v maju odtečem Wings for life, kjer me kljub zmernemu tempu dobesedno odžaga pri cca 18 km. Precej počasneje nekako pritečem do 25 km in počakam avto. Morda ravno zaradi tega malo v strahu pričakujem mojo prvo ½ in sicer v Murecku. V lanskem letu sem bil sicer prijavljen na dve, na Dunaju, kjer so zaradi poplav organizatorji namesto plavanja priredili tek-kolo-tek in septembra v Portorož, kjer pa je dirka v kompletu odpadla. Povzetek mojih vtisov samega tekmovanja je v grobem takole: plavanje v jezeru zmerno in kljub zelo discipliniranim kolesarjenjem sem imel zadnjih 20 km težave s krči. Najverjetneje zaradi zamenjave sedeža dan pred dirko. Tek je potekal dokaj gladko, brez bistvenega padca tempa v drugem krogu. Skratka zelo zadovoljen z uspešno zaključenim tekmovanjem.
Mureck – tek
Če povzamem še nekaj statističnih podatkov zgleda vse skupaj takole (do 24.5.):
- Tek: 1200 km (od novembra 14)
- Kolo: 2900 km
- Plavanje: 175 km (od novembra 14)
Zaradi poznega poročila lahko z nekaj besedami opišem tudi izkušnjo iz Mosta na Soči.
Prvi dan lepa panoramska vožnja najprej v Baško grapo, nato pa vzpon v Logaršče in po grebenu do Ponikev, Šentviške gore in Bukovskega vrha, nato pa spust in povratek v Most. Drugi dan dokaj ravninska, vsaj glede na dolžino, do Žage, na Učjo, spust proti Tarcentu in čez Breginj do Kobarida ter povratek. Tretji dan, lahko napišem le za zadnji dve teretjini, saj na žalost prej nisem posnel. Tako tudi sedaj ne vem kje točno sem “zalutal”L. No, več nas je bilo raztresenih po hribovju nekje v bližini Kala nad Kanalom. Pri vzponu nazaj iz Avč proti Kalu nad Kanalom srečam “peloton”, ki se mu seveda z veseljem pridružim. Skupaj se vzpnemo še nekajkrat, nato pa skupaj z Matejem in Igorjem nadaljujemo proti Matajurju. Na enem izmed spustov spregledam kamen in ga s prvo gumo, podobno kot Kerjavel hudiča, presekam na pol. Sledi neprijetno glajenje asfalta, kar pa mi ne vzame volje za nadaljevanje. Pred odcepom za Matajur smo se razšli. Ker je bilo Igorju in Mateju cca dodatnih 700 m vzpona na Matajur premalo, sta se spustila v dolino in tako pridelala še dodatnih 300 m. Meni je bila prva opcija bližje. Zadnji dan se po Kobaridu usmerimo proti dolini Nadiže, kateri sledimo do San Pietra. Vzpnemo se še na Castelmonte, nato pa po grebenu do Solarija. Po vrnitvi še malo hitreje raztečemo cca 5 km in kasneje na malici pri Novi Gorici zaključimo štiridnevno garanje.
Izkušnja vsekakor pušča prijetne vtise tako zaradi družbe kot tudi zaradi panorame in seveda tudi zaradi treninga samega. Vsekakor je želja po ponovitvi precej močna.
Rok