Da ne bo kdo mislil, da samo treniramo in pobiramo medalje! Nak, tudi družimo in zabavamo se. Recimo prejšnjo nedeljo smo se zbrali v Kamniški Bistrici. Zvesti svoji viziji in poslanstvu so eni tja pridirkali s kolesom, nekateri pa celo pritekli.
Letos mi ni bilo treba skoraj nič delat za sam piknik, za vse je poskrbel Aleš s svojo izkušeno ekipo. Pa seveda pridne roke nekaterih tekaških kolegic. Presiti smo bili za baklave, smetanovo rolado in ribezovo pito, zato jih menda dobimo v kratkem. Komaj čakam!
Pod savinjskimi vršaci so padale analize, obljube, stave, ugotovili smo, da je triatlonski podmaldek na poti oziroma hitro raste, da smo se pa tudi dežju uspešno upirali, kažejo FOTKE.
Seveda komaj čakamo, da se spet dobimo, če ne prej, v malo bolj okrnjeni zasedbi že v nedeljo v Celovcu, ko bodo eni kronali svoje treninge, drugi pa jim bomo pri tem vsaj malo pomagali, ko bomo stiskali pesti in kričali po slovensko.
Se vidimo,
Saša