Pričelo se je zares, še malo bolj ☺, kot sem si predstavljal. Če sem si še pred tedni govoril nekako po Balkansko »lako čemo mi to«, je s prvimi Igorjevimi Excel tabelami načrta mojega treninga plavanja in teka takoj postalo jasno, da »neče bit lako« ☺.
Nikoli nisem treniral po vnaprej pripravljenem planu. Pri meni je bilo do zdaj približno takole: pogled skozi okno, aha, lepo vreme, gremo na kolo, ali pa danes utrujenost (beri lenoba) in počitek ☺. Moram priznati, da sem dokaj hitro padel v ritem, ki mi je bil »predpisan«. Tekaški kilometri so se pridno nabirali in v decembru skoraj dosegli številko 300 km. Se je pa že pokazala tudi prva težava in sicer bolečina v levi peti. Obisk fizioterapevta je potrdil vnetje narastišča Ahilove tetive. Zaradi poškodbe se je moj tedenski ciklus v januarju nekoliko spremenil, tako da mi je ob sobotah namesto teka pripadlo kolo. Na tretjem letošnjem kolesarjenju so se mi na topli Goriški ( +3 stopinje) pridružili še 3 K-jevci iz baze ☺ .
V tem času se je zadeva s peto že dokaj sanirala, tako da so se kilometi na števcu kmalu veselo vrteli dalje ☺. Kar precej teh kilometrov je bilo v tem obdobju mokrih, saj je skoraj za pravilo veljalo, da so bili dolgi nedeljski teki deževni ali celo sneženi.
Predvsem dolgi teki so me popeljali malo dlje iz Gorice ob prelepi Soči, čez najdaljši kamniti železniški most na svetu.
ali čez Vrtojbensko polje do Vipave. Ne glede na vreme, ki je bilo lahko istega dne deževno, sneženo in na koncu še sončno, sem bil na cilju zelo vesel. Verjamem, da je lepo teči v družbi, a tudi tek v samoti ima svoj čar, ko lahko urediš misli in plane za prihodnje. Vse pa le ni bilo tako romantično ☺, na primer torki, ko je dan za klance. Moja izbira ja bila Kapela, kot ji pravimo domačini, oziroma Kostanjevica nad Gorico. Na gričku je Frančiškanski samostan, cerkvica ter grobnica zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Bourbonov. Na kratko, ko sem tekel devetič tam čez, se je tudi meni prikazovala Marija ☺.
Plavanje je bilo kot vedno posebno poglavje. Do sedaj se je pri meni samo »plavalo«, brez pripomočkov, kot so plavuti, dihalka in drugo. Zato je s temi rekviziti trening postal bolj zanimiv in seveda bolj utrujajoč ☺. Še dobro se spomnim, kako se je Bojan prvič pognal z dihalko prek bazena, zelo hitro je tista luknja v njej postala premajhna ☺. In spet streznitev, to ni tekma, je trening, zato ne pozabi, da se počasi včasih pride najhitreje do cilja ☺. V decembru mi je celo uspelo priti trikrat na trening v Ljubljano. Zame je bila tudi to novost. Nič švercanja, tako kot takrat, ko si sam, samo plavaj, če jih nočeš dobit po tačkah ☺. Prvič v življenju sem na enem treningu tako preplaval 4000 m, bravo jaz ☺.
V januarju smo nekateri člani 3Kja opravili na DIFu še testiranje. Po Igorjevih besedah so moji rezultati pokazali dosedanje nepravilne »horuk« treninge, treninge s preveliko intenzivnostjo ter premalo treningov na nizkih obratih ☺.
V tem času, ko sem sem se navadil na delo »po planu«, sem ugotovil, da že »prebivam« ure, katere sem nekako seveda na pamet ocenil, da jih bom porabil za treninge IM – do 10 ur na teden, ko še ni kolesa. Še sreča, da pride tudi teden počitka, ki to statistiko malo potisne nazaj pod 10 ur ☺. Sreča, ne le za statistiko, tudi zame ☺.
Počasi, a zanesljivo, spoznavam eno izmed temeljnih načel ustanovitelja 3K Športa ☺. Nekako takole bi lahko tudi pisalo ob predstavitvi na klubski strani :
Rezultatov v našem klubu ne dosegamo z aero čelado, visokimi obroči, raznimi Compexi, kompresijskimi nogavicami ☺, temveč samo s pravilnim in trdim treningom.
Če kdo misli, da 3K pomeni 3 Kogoje, se moti, en K zihr pomeni Krajšnic NI ☺.
SSKJ: krajšnica -e ž (a) redko bližnjica: šel bom kar po krajšnici).
Za druga dva K ja še ne vem, kaj pomenita, a prednost dolgih tekov je v tem, da lahko razmišljam tudi o tem ☺.