Prijavljen sem na: Copenhagen
Pričakovanja: Opraviti že enkrat s to stvarjo ☺
Kako se spominjaš svojih začetkov v triatlonu?
Zgodovina …
Kdo drug bi lahko bil kriv, da sem spoznal triatlon, kot Igor. To je seveda že kar precej let nazaj, ko triatlon ni bil modna muha, temveč stvar (oprosti Igor) ekstremistov, čudakov in norcev. Tako so ga ocenjevali predvsem tisti, ki jim je bil glavni šport TV daljinec, ali pa so mislili, da so športniki, ker berejo »Športske novosti«. Meni je bil Igor že takrat vzornik, vendar si nikoli nisem upal na glas reči, »i tata bi, sine«. Prav na tiho pa človek prične sanjati, sanje so pa itak dovoljene.
Prihod v cilj na prvem sprint triatlonu v Kočevju 2003
Sanje …
Z leti sem počasi že skoraj pozabil na triatlon, ko me leta 2003 nanj spomni sodelavec, z izzivom »a greva na en triatlon?«. Tiste, ki zanima, kako se je ta izziv končal, lahko prebere prispevek »Moj prvi triatlon«. Na kratko pa takole. Opravil s sprint razdaljo (sodelavec se je vmes premislil in ga ni bilo na štartu), jaz sem pa mislil, da sem že skoraj Ironman ☺. Ker sem vedel, da še nisem, sem si rekel, bom pa, ko bom velik. Še več: ker so bile sanje dovoljene, sem vesoljnemu svetu razlagal, da grem za svoj petdeseti rojstni dan na Havaje, na Ironman ☺.
Kakšni so bili tvoji glavni motivi, da si se odločil za nastop na Ironmanu?
Odskočna deska …
Po triatlonskem »razdevičenju« sem opravil še nekaj sprintov in olimpik na Bledu, še vedno pa je zorela želja po nečem večjem. Sledil je ogled polovičke v St. Pöltnu ter kasneje še prijava za naslednje leto. V velikem žaru in zagonu sem se lotil priprav, vendar me je verjetno prav to v hladnih zimskih dneh in nepravilnem treningu pripeljalo do poškodbe, ki me je oddaljila od željenega cilja. Počakati je bilo potrebno do letošnjega poletja, kjer sem se v super družbi udeležil polovičke v Zell am See-ju. Navdušen nad tekmo in poln adrenalina sem si rekel … drugo leto …
Moj prihod v cilj na blejskem olimpiku je pospremil tudi uradni »spiker« … Igor ☺
Odločitev …
Adrenalin in vtisi so me še kar držali in poskušal sem nekatere udeležence Zell am See-ja pripraviti, da gremo skupaj nekam … nekam na en Ironman. A delo ni bilo enostavno. Marta je imela težave z nogo, češ da se mora še testirat, če lahko toliko preteče, Marjeta, da je to za njo še prehitro (ona ima vse pod nadzorom in po planu, ne kot mi), Matjaž me je pa učil modrih misli: »Nikoli ne sprejemaj velikih odločitev po trenutnem razpoloženju«. Kako so vsi pametni, sem si mislil in tudi jaz prespal nekaj tednov. Potem pa me je presenetil Matjaž: »Zakaj si me nehal prepričevat, pa tik pred tem sem bil, da pristanem!«
In, kocka je padla. Tudi Martino koleno je prestalo test. Ne smem pozabiti še Andreja, ki že ima izkušnje z letošnjega IM na Švedskem; Andrej je ves čas kazal simpatijo, da se nam pridruži. Glavno vprašanje je tak postalo: kam? Kar nekaj variant je bilo v igri, oziroma so še. Kje je kolesarska proga ravna, pa datum in atraktivnost prizorišča, pa ne nazadnje, kje so sploh še prosta mesta? Vse to so bila naša skupna vprašanja. V nekem razgovoru z Igorjem je bilo iz njegovih ust slišat: »Jaz bi te poslal v Roth, tam trga hlače.« Velik zagovornik te tekme je bil tudi Matjaž, zato smo se odločili, da preizkusimo srečo v decembru, ko bo na razpolago še nekaj vstopnic. Sicer pa se odpravimo kam drugam. Seveda je obstajala bojazen, da bi se nekomu uspelo prijavit, drugemu pa ne, vendar o tem v enem od prihodnjih nadaljevanj. Nekoč sem rekel: »Ko bom velik, bom Ironman« … pa sem že tako velik? Bomo videli.
Aja, vprašanje je bilo, zakaj Ironman? Preprost odgovor … triatlon se prične pri sprint razdalji in konča pri Ironmanu … ekola, zdaj veste ☺.
Koliko ur tedensko povprečno nameniš (nameravaš nameniti) za trening pri pripravi na Ironmana?
- manj kot 10
- 10-15
- 15-20
- več kot 20
Verjetno je to nek zimski okvir, ko pa pride še kolo pa se bo številka verjetno kaj povečala.
Kakšen pomen ima, ali je imelo članstvo v triatlonskem klubu pri tvojih Ironman ciljih?
Glede na to, da sem dislocirana enota 3K Športa v Novi Gorici ☺, pričakujem predvsem Igorjevo pomoč pri pripravi programa (ene excel tabele že letijo tu okoli ☺). Nikoli nisem treniral plansko, mislim pa, da je Ironman distanca malo bolj resna stvar, ki zahteva resen pristop in pomoč izkušenih strokovnjakov. Ko sam treniraš, se nehote tudi »švercaš« in kakšen trening izpustiš, na koncu ti pa manjka. S poročanjem trenerju si tega ne morem privoščit ☺: obljubim Igor, da se ne bom švercal ☺. Ja seveda, na sotrpine iz te naše akcije ne smem pozabiti, tudi od njih pričakujem podporo pri skupnih treningih, nasvetih in takrat, ko pride teta Kriza ☺.
Franja
Če hočeš postati Ironman, moraš imeti veliko:
(označi strinjanja s trditvijo, pri čemer 1 pomeni strinjanje, 0 nestrinjanje)
| odločnosti in vztrajnosti | 1 |
| poguma | |
| denarja | |
| časa | |
| fizične moči in vzdržljivosti | |
| razumevanja in podpore med bližnjimi | |
| sposobnost usklajevanja svojih obveznosti | 1 |
| veselja do triatlona | 1 |
Pogosto pa so Ironmani tudi malo:
(označi stopnjo strinjanja s trditvijo, pri čemer 1 pomeni strinjanje, 0 pa nestrinjanje)
| egoistični | |
| zakompleksani | |
| mazohistični | |
| častihlepni | 1 |
| (pre)agresivni | |
| čudaški | 1 |
Najlepše pri odločitvi in treningu za Ironman je:
Seveda pričakujem obilo resnih in zabavnih trenutkov med treningi, pa druženje s prijatelji, izmenjavo izkušenj ter zbiranje vtisov in zgodbic, s katerimi se bom nekoč hvalil vnukom ☺.
Najtežje pri odločitvi in treningu za Ironman je:
Ali bom zmogel? Ali bo dovolj časa za priprave? Še posebno imam »rešpekt« do trenerja. Če treniraš sam, pač odgovarjaš sam, zdaj bo potrebno odgovarjat še nekomu ☺.
Kaj poleg triatlona še rad/a počneš? (vezano na šport in tudi druga področja)
Ne glede na to, da sem bil proti njemu, proti Donaldu, sem se nanj zelo navezal, pa saj sem vedel, da se bom, zato sem bil proti ☺ … aja ne veste, to je naš kuža Border Colie. Pameten za učenje, pameten za neumnosti ☺. Donald, na tem mestu ti sporočam, da boš moral tudi ti povečevat razdalje pri teku ☺, vsaj občasno.
Če ne drugači, enkrat na leto romanje na Triglav
Dogodki iz triatlona, ki so ti ostali najbolj v spominu: (pozitivno, negativno, smešno)
Seveda se spomnim vsakega plavanja in moje trdne odločitve, da je ta zadnji ☺ triatlon, se ve … Ko pa človek enkrat prileze iz vode, se hitro premisli. Seveda se spomnim tudi srečanja z Igorjem po dolgih letih v Kočevju, na mojem prvem triatlonu, ko me je vprašal, če imam kake težave, da sem se lotil triatlona ☺.
Kaj pa drugi športi, s katerimi si se ali se še ukvarjaš?
Od kar se spomnim, sem nekaj migal, a nikoli ne prav resno. Bil sem en od pionirjev jadranja na deski, pričel opravljati tečaj za letenje z zmajem, pa sem končal pri poletih (no ja, poleti niso ravno bili) pri 300m ☺. Pa seveda hribi so bili moja velika ljubezen, katere sem kar malo zanemaril. Ves ta čas pa je bilo tudi smučanje. Letošnjo sezono imam namen abstinirat, zaradi pretrgane križne vezi ter bojazni, da bi se stanje poslabšalo prav zaradi Ironmana. Je pa triatlon očitno šport, pri katerem zaradi te poškodbe nimam težav.
Nekoč davno na Pagu
Zakonski stan:
- samski
- poročen ali izvenzakonska skupnost
- ločen
- vdovec
Izobrazba:
- OŠ
- SŠ
- Višja, visoka, ali univerzitetna
- Specializacija, magisterij, doktorat
Poklic:
Elektrotehnik, ki ga pa ne opravljam. Sicer pa bigbrother v Hitovih igralnicah ☺.
Zaposlitev:
- Državna služba
- Podjetje
- Lastno podjetje
- Študent
- Upokojenec
- brezposeln
Na kaj si najbolj ponosen?
Na hčeri, kateri sta odrasli v pridni in pošteni osebi … no, ena ni še ravno odrasla, to si sam ona misli, da je ☺. Naj ugane, katera je to ☺.
Kaj bi pri sebi še lahko izboljšal?
Svojo trmo obrniti sebi v prid ☺.
Če bi bil žival, katera bi bil?
Po črnogorsko … kača .. »ležeš i ideš«.. Ni ravno v stilu triatloncev, ampak včasih pa paše ☺.
Misel (lahko tudi več), ki najbolje ponazarja tvoja življenjska načela:
