Pisati o tako veličastnem dogodku nasploh ni lahko, pisati o Mateju in Kaji je zame še posebno zahtevno. Prvega poznam in spremljam kot klubskega člana, drugo spremljam v vlogi trenerja, ki ji je dodana še vloga partnerja. O prvem imam dokaj skope informacije in omejen vpogled, o drugi vem ogromno. Pri prvem je potrebno uporabiti vse kar vem, pri drugi kaj cenzurirati. Jasno, poročilo ne more biti popolno in predvsem uravnoteženo. Potruditi se vsekakor splača.
MATEJ
Imel sem srečo, da sem Mateja srečal v množici že pred startom. Opazil sem dvoje: neverjetno mirnost in neizmerno podporo domačih.
neprecenljiva bratska pomoč in podpora
Zbranost, mirnost je pred tako velikim dogodkom zelo zaželena in iskana vrlina. Matej se je obnašal, kot da bi jutranjo pred ironmansko rutino izkusil že velikokrat – pravi stari lisjak. Prav zavidam mu, če pomislim, kako je mene pred tako velikimi dogodki vrgla iz tira vsaka najmanjša malenkost. Mateja vidim kot nekoga, ki se je za IRONMANA odločil z zelo jasnimi cilji: v prvi vrsti brezpogojno končati, pri tem se ne gnati za vsako sekundo. Matej seveda ni profesionalec, s triatlonom se ukvarja vsega par let, predvsem pa zna realno oceniti svoje sposobnosti in pripravljenost. In še kako dobro je ocenil situacijo tudi v Celovcu!
Plaval je dobro. Dovolj je treniral, da mu samo preplavati razdalje nikakor ni bila težava. Prepričan sem, da mu plavanje tudi sicer ni povzročalo večjih skrbi in je minilo brez zapletov. To bi sklepal tudi po njegovi dobri razpoloženosti ob prehodu na kolo. Vedno me razveseli, ko srečam koga od naših na progi in iz besed ali kreten zaznam, da poteka vse v redu, da je tekma pod kontrolo in do neke mere celo zabava.
Enak občutek sem imel tudi, ko je prešerno razpoložen drvel mimo mene po polovici kolesarskega dela tekme. Prevoženih 3200 km v pripravi na tekmo je bilo tudi dobra osnova za optimizem. Res eno samo veselje!
Enako se je nadaljevalo in celo stopnjevalo na teku. Matej je imel ob vsakem srečanju dovolj energije in motivacije dobro voljo deliti z vsemi 3K navijači ob progi
dobrovoljnost in hvaležnost
in sotekmovalci na progi.
dajmo naši
Tako je vsaj v mojih očeh Matejeva pot do cilja izgledala dokaj lahkotna in enostavna. Seveda je bilo še kako peklensko. To potrjuje tudi Matejeva izjava po treh dneh, da so bile noge po tekmi čisto »razsute«. Kako tudi ne, ironmnski maraton je tekel samo šestnajst minut počasneje kot dobrega pol leta prej v Ljubljani. Malo jih je, ki se lahko pohvalijo s takim izkupičkom.
tek za pomnjenje
Matej je sicer čisto pravi rekreativec. Zame najbolj žlahtne sorte. Tak, ki se pripravi dovolj ambiciozno, da nima težav z zastrašujočimi razdaljami IRONMANA in vendar tak, ki se ne napreza do skrajnih meja svojih sposobnosti. Da ne pozabim: njegov končni čas 11 ur 40 minut je še vedno pomenil uvrstitev v prvo polovico nastopajočih. Samo želim si lahko, da bi imeli v klubu še veliko Mateju podobnih!
KAJA
IRONMAN projekta se je lotila kot vrhunca svoje športne poti. Lotila se ga je tudi brez moje vednosti (težko verjamete, kajne?), vendar kasneje seveda z vsestransko podporo. Okrog svoje dvojne vloge sem v začetku slišal kar nekaj prijaznih in dobronamernih dilem, ki so glodale tudi mene. Vendar sedaj z veselem ugotavljam, da je bil čas priprav tudi sicer za naju zelo pozitivno in prijetno obdobje.
dvojec z dvema krmarjema
Celo več, delati s Kajo je bil sicer velik strokovni izziv, vendar sedaj, ko gledam že nazaj, izjemno koristna izkušnja. Kaja pooseblja nekaj kar si kot trener lahko samo želim: vero v skupen projekt, zaupanje in predanost na eni strani, po drugi strani pa je zahtevna stranka v smislu, da terja jasne strokovne odgovore in ni pripravljena kupiti mačka v žaklju. To so res pomembna izhodišča za uspešno skupno delo.
mačke ni v žaklju
IRONMAN izziva se nisva lotila na vrat na nos. Čas od novembra do junija sva razdelila na tri obdobja. Prvo je bilo namenjeno predvsem plavanju, počasi sva priključila tekaško bazo, oboje sva stopnjevala do konca februarja. Nič posebnega, niti po obsegu, intenzivnosti, niti po vloženem času. Ta element je pri Kaji tudi pomenil največji omejitveni faktor. Lastno podjetne in tri hčere so tiste prioritete, ki pomembno krojijo Kajin vsakdan.
Ožje pripravljalno obdobje se je začelo šele s šolskimi počitnicami in prvimi kolesarskimi kilometri. Samo v tem času od marca do junija je bil IRONMAN resnično prva prioriteta.
Vedel sem, da plavanje ne bo poseben zalogaj, niti ni ekonomično vlagati preveč energije za morebitno par minutno izboljšanje končnega časa. Plavanje praviloma dva krat tedensko je bila prava izbira. Pričakovan in potreben dvig pripravljenosti je bil dosežen že v zimskem obdobju, tako, da razen piljenje forme zadnje tedne ni bilo potrebno postoriti kaj posebnega.
Tudi tekaška pripravljenost mi ni povzročala sivih las. Dobro odtečen maraton oktobra v Amsterdamu je bil pravi pokazatelj Kajinih sposobnosti in tudi limitov. Tako sva tudi večino dela za dober maraton v Celovcu opravila že v zimskem času.
Povsem druga zgodba je bilo kolesarska pripravljenost. Prevoženih vsega 300 km v lanskem letu so bili razlog za resen razmislek in v največje podrobnosti izdelan plan priprav. Najprej je bilo potrebno osvojiti omejitev, da ne more oziroma je neracionalno kolesariti že v zimskih mesecih. K tej odločitvi je veliko pripomogla letos tudi nadvse vztrajna zima. Tako sva skromno začela zadnje dni februarja. Res skromno, kajti povprečja na prvih treningih niso segala veliko nad 23km/h. Vendar moj načrt je bil jasen in neizprosen: do Celovca nabrati 4000 km. 4000 vražljih km! Edina dilema je bila ali jih bova 4000 km dosegla do tekma ali na sami tekmi. Bova nabrala sem zapisal. Dobesedno. Kaji nisem bil samo trener temveč tudi sparing partner, saj je vsaj 3500 km odpeljala v mojem zavetrju. In tu vidim najpomembnejši razlog izjemnega dviga kolesarske forma. Kaja je pač imela edinstven privilegij, da njenih treningov niso beležile samo raznorazne vsega sposobne tehnične naprave, temveč jih je resnično cel čas v živo spremljal in zaznaval tudi nepogrešljiv in še vedno najboljši treninški pripomoček-oko izkušenega trenerja. V natančno načrtovanem in predvsem optimalno izpeljanem treningu vidim razlog, zakaj se je Kajina kolesarska pripravljenost v vsega štirih mesecih dvignila do in končno celo nad nivo izpred petih let. Še ena odlična treninška odločitev je bila odločilna pri načrtovanju kolesarskega treninga.
nepogrešljiva družba za dober trening
Dejstvo namreč, da je bil trening zamišljen in izpeljan kot v več blokih izpeljano stopnjevanje (šolske počitnice, velikonočni podaljšan vikend, Brevet, prvomajske priprave, vikend z veliko klancev, podaljšan kolesarski vikend teden pred Celovcem).
Obi se je izkazal kot dragocen treninški partner
Med temi kolesarskimi bloki pa sva kolo trenirala samo za vzdrževanje dosežene forme. Zagotavljam: recept, ki se ga izplača posnemati!
Pomemben element dobrih priprav so tudi z občutkom izbrane pripravljalne tekme. Dunajska polovička je potrdila dobro kolesarsko pripravljenost in še pravočasno pokazala na težave pri plavanju v odprti vodi (orientacija, stiska v množici). Ravno pravi čas, da sva lahko postorila potrebne korekcije na triatlonu v Portorožu in s par plavanji v jezerski vodi.
pomemben test
V tako pozitivnem vzdušju se je zgodil tudi še zadnji test na celovški progi 17 dni pred tekmo. Trening se je zgodil prav na Kajin jubilejni 50 rojstni dan, čemur je bil pravzaprav posvečen celoten IRONMAN projekt. Trening je bil čudovit preizkus pripravljenosti. Na 1,5 urnem teku po kolesu sva preigrala še vse taktične variante in ravno na tem teku sem izrekel, kot se je kasneje izkazalo, pomemmbne beseda: »Maraton ni tek od okrepčevalnice do okrepčevalnice, temveč tek od starta do cilja.«
Vendar ni bilo vse čisto kičasto neproblematično. Po tem treningu se je začelo težavno obdobje do tekme. Praskanje v grlu, ki se je razvleklo v 8 dnevno virozno prisilno pavzo naju je postavilo pred zahtevno preizkušnjo. S hojo po robu rezila sva v zadnjem tednu reševala neugodno situacijo. Kot se je izkazalo je bil plan B, s štiri dnevnim zahtevnim treninškim vložkom, ki sva ga končala v torek, vsega pet dni pred tekmo s peturnim treningom, zadetek v polno. Hiter dvig forme in obenem še dovolj časa za regeneracijo pred tekmo.
Logistične priprave na tekmo so bile do potankosti načrtovane in rutinirano izpeljane. Prehrano med tekmo sva do podrobnosti načrtovala in preizkuševala zadnja dva meseca. Tako, da ni bilo nobenih težav z izvedbo.
O samem poteku tekme bom zapisal samo nekaj mojih osebnih ugotovitev in doživetij, saj upam, da bo več povedala Kaja.
Plavanje je bilo opravljeno z odliko. Ker popolna ni praktično nobena stvar bi kot pomanjkljivost omenil morda ne najbolj ambiciozen start. Čas je bil v zgornjem okviru pričakovanega.
Kolo odpeljano ravno tako z odliko, brez pripomb, vendar v okviru pričakovanega. Zelo dobro sem ocenil Kajine sposobnosti.
O času teka nikoli ne razmišljam vnaprej. IRONMAN je tako zahtevna disciplina, da ni hvaležno napovedovati končnega časa.
vse pod kontrolo
Glavna pričakovanja so vedno enaka: priti s kolesa dobro prehranjen in še toliko svež, da je možno teči celoten maraton na intenzivnosti čim bliže laktatnemu pragu, ne začeti prehitro, cel čas zagotavljati optimalen vnos energije. Vse te pogoje je Kaja vestno izpolnjevala. Morda edino začetek ni bil dovolj ambiciozen, kar pa zaradi spoštovanja do razdalje, čisto lahko sprejmem. Lahko sprejmem tudi Kajino odločitev, da je tek od starta do cilja, spremenila v tek od okrepčevalnice do okrepčevalnice, saj dama njenih let pač že mora dati nekaj nase in paziti na omiko pri hrani in pijači.
Je pa ravno ta vložek poskrbel za moje izjemno čustveno doživljanje razpleta tekme.
v tem trenutku še s slotom v rokah……..
Kaja je namreč prišla s kolesa kar 23 minut pred konkurentko, ki se je kasneje izkazala za potnico na Havaje. Vedel sem tudi za dejstvo, da je ta dama izjemna tekačica (3 ur 26 minut pred dvema letoma v Celovcu). Tako sem cel maraton preživel v neprestanem preračunavanju.
Havaji ja, Havaji ne, pač Havaji s P. Jacobsom
Matematika se tokrat ni izšla Kaji v korist. Je že prav tako. Je sploh kaj vredno več kot nasmešek na obrazu IRONMAN popotovanja?
Izkušnja z nasmeškom, ki te za vedno spremeni: neprecenljivo
IRONMAN je pot in hkrati cilj: neločljivo