Igor! Najprej ti želim vse najboljše ob jubileju                  9. februar 2009  

»It is not the size of a man but the size of his heart that matters.« 

Mnogim sem ta teden dejal: »Igor praznuje okrogel jubilej!« In mnogi so mi odvrnili: »nemogoče?«

Tudi sam se strinjam z njimi in te vidim prej z mano na štartni liniji kot pri številki 50. Ampak najlepše si sam opisal svojo trenutno vpetost v šport. In moram reči, da se mi zdi tvoja dejavnost logična posledica in nadaljevanje tvoje športne poti. Mislim, da je kazati pot in usmerjati ljudi oz. športnike, jim pomagati preseči samega sebe in najti smisel v tem početju, nekaj kar tudi meni iz dneva v dan pomeni vedno več. Zato popolnoma razumem kako doživljaš to početje sam, še posebej. Uspehi tvojih »varovancev« so tvoji uspehi, njihova razočaranja in neuspehi pa te bolijo mogoče še huje kot bolijo njih same.   

Ta teden sem dobil v emailu od prijatelja s čestitkami in dobrimi željami veliko več kot sem sprva mislil. Sam je bil vrhunski športnik, atlet. Sedaj v glavnem sodelujeva kot poslovna partnerja, a njegovo razmišljanje o bistvu športa in športni drži na vseh področjih človeškega delovanja, mi je lep del tedna kodralo možgane. V tem razmišljanju se je spustil raziskovati bistvo športa in njegov pomen tudi za druga področja človekovega delovanja:

»Pod površino najdemo željo po izboljšanju v disciplini in osebnostno rast, krepitev psihofizičnih sposobnostih, pomoč bližnjemu in ekipni duh, spoštovanje sotekmovalcev, raziskovanje mej mogočega in ohranjanje stika z realnostjo, iskanje svojega poslanstva, iskanje optimalnega načina dela, požrtvovalnost, poštenost, odkritost, realnost, zavedanje samega sebe v času in prostoru…. In še bi lahko naštevali. To so le nekateri motivi, ki vodijo športnika na njegovi poti. Najlažje bi bilo s temi plemenitimi vsebinami zaključiti, a športnik vrta dalje. Ne zadovolji se z vmesnimi rezultati, hoče biti gospodar svoje pozicije. Potrudi se in bori, da pride do tistega v kar verjame. Cilji so le vmesni rezultat. Za športnika vsekakor velja, da je pot pomembnejša od cilja. Cilji so le sredstvo, cilji se spreminjajo, cilji športnika kratkoročno usmerjajo. Cilji so le del širše strategije. Cilji izvirajo tudi iz okolja. Športnik pa je športnik po duši, ne zaradi okolja. Kaj je izvor športnikove poti? Športnik si zagotavlja svobodo! To je moje razumevanje bistva športne drže.« 

Njegova razmišljanja so v veliki meri odgovorila na ogromno mojih vprašanj, ki se največkrat začenjajo z zakaj in na katere je ponavadi zelo težko dati odgovor, ki ga bi razumel prav vsak, predvsem tisti, ki nikoli ni bil vpet v šport. 

Je nedelja, ura je 22:24 zvečer in pravkar sem prišel še z zadnjega današnjega treninga, 1:30h dolgega teka, ki sem ga danes zaradi »ljubljanskega vremena« naredil kar v fitnesu na tekaču. Ja, tako potekajo dnevi, tedni, meseci, leta športnikov rekreativcev, ki želijo izkoristiti prav vsako minuto prostega časa. Jutri se obeta prav poseben dan, ki se bo začel ob 6:30 v bazenu, nadaljeval ob 8:30 na fakulteti, ob 17h doma, ob 18h na razteku in ob 20h zopet na bazenu Kodeljevo. To plavanje si štejem v posebno čast in upam, da bom izpolnil tvoja pričakovanja in pripomogel, da boš mogoče plaval še nekoliko hitreje. Predvsem pa, da se bomo imeli lepo in da ti bo 50ka ostala v prav posebnem spominu. 

V prejšnjem tekmovalnem obdobju sem te videl kot velikega individualista, ki je usmerjen zelo ozko in je precej nedostopen. Skozi leta si postal nekdo, ki združuje športnike, jim daje smer in na nek način razdaja svoje bogate izkušnje. Ker se rubrika športnik športniku z nama kot akterjema počasi preveša v sklepno fazo, bi mogoče za zadnje pismo odprl polemiko v smeri popularizacije triatlona. Ali je to le na posameznikih kot sva midva in še na nekaterih po Sloveniji; ali nam bo končno uspelo narediti nekaj tudi na področju zveze kot najvišje inštitucije? Seveda zvezo predstavljajo klubi. Ampak ali so vodilni posamezniki v klubih dorasli situaciji, da presežejo okvire lastnih interesov in skupaj naredimo korak naprej, v smeri množičnosti in v smeri olimpijskih iger? Ali smo trenutno vsi na isti strani jadra in pihamo v isto smer, da porinemo jadrnico naprej? Ko nam uspe to, se lahko zanašamo tudi na njeno vztrajnost in potem bo vsem lažje. 

Se vidimo

Mitja