Matej 27. aril 2009
Kaj me čaka v prihodnosti na tekaškem področju težko odgovorim. Zanimajo me teki na katerih še nisem sodeloval, vendar pa resnično pravi ultramaratoni. Glede na to , da sem že točno 30 let aktivni tekač se ni enostavno motivirati za nove podvige, vendar pa me je tek tako “zastrupil”, da brez njega in novih izzivov enostavno ne gre.
Vendar pa sedaj to počnem mnogo bolj preudarno, saj leta naredijo svoje in telo se popolnoma drugače odziva na napore kot pred tridesetimi leti.
Tvoj plan tekmovanj težko komentiram, saj te v tekaškem smislu ne poznam dovolj dobro. Vendar pa iz izkušen lahko povem, da za vsak ekstremni nastop potrebuješ več mesecev, da se zanj psihično pripraviš in ga ga potem z veliko verjetnostjo tudi uspešno končaš. Če pa imaš v glavi naenkrat več tekem z mislimi begaš iz ene tekme na drugo, tako da se nikakor ne moreš skoncentrirati samo na eno tekmovanje in v končni fazi to pomeni bistveno slabši rezultat oz. odstop. Iz izkušenj lahko povem, da je optimalno planirati max. dve res prave ekstremne zadeve na leto, vendar mora biti med njima vsaj nekaj mesecev razlike. Poleg tega pa seveda lahko tekmuješ na “normalnih” tekmah. Vendar pa poudarjam, da univerzalnega pravila ni, saj si nekdo lahko privošči več, drugi pa manj. Ko boš spoznal svoje telo boš sam določil kje so tvoje meje. Pri načrtovanju tekmovanj ne zanemari tudi dejstva, da ni enostavno priti do sponzorjev in da moraš vedno zbrati toliko sredstev, da boš imel pred tekmo in med njo optimalni servis. Bolje je izbrati manj tekmovanj, vendar pa na njih imeti optimalni suport. Segment zbiranja sredstev ti vzame ogromno časa in energije, da o živcih ne govorim, kar v končni fazi vpliva tudi na psihično pripravo.
V življenju si še nikoli nisem vzel tekaškega dopusta, ker moje telo tek enostavno potrebuje, da normalno deluje. Tudi po prekocelinskih tekih, ki so trajali več kot dva meseca, sem si vzel le nekaj dni tekaške abstinence, potem pa začel zopet normalno trenirati, seveda sem postopoma poviševal intenzivnost in kilometražo. Do kdaj bom aktivni tekač ti težko odgovorim, vendar pa verjetno vse do trenutka, ko tega več ne bom zmožen. Vsekakor, pa bom pomagal Neži, čeprav mislim da me je spremljala na toliko tekmovanjih (Trans Australija, Trans Europa, Sparthatlon, Dolina Smrti,…..), da pozna filozofijo teka do potankosti in kakšnega posebnega tretmaja ne potrebuje več. Če pa se bo odločila za nekoliko daljše teke bom z veseljem njen spremljevalec-serviser. Klasična vloga trenerja me ne zanima, vandar pa sem in bom z veseljem v vseh pogledih pomagal tistim ki bodo mojo pomoč želeli. Lahko povem, da jih ni malo.
Upam, da sem ti s svojim pisanjem vsaj malo pomagal in dal neke osnovne napotke na katerih moraš sedaj graditi tvojo nadaljno športno pot.